petek, 26. november 2010

Koga moti Istra?

Originalni grb S.Istre
Že nekaj let se v Sloveniji govori o ustanovitvi pokrajin. Ena izmed teh pokrajin naj bi se poimenovala Obalno - Kraška pokrajina. Meni osebno se zdi to poimenovanje omalovažujoče in reduktivno, saj Obala pomeni le pas zemlje, ki je takoj v stiku z morjem. Ta termin nikakor ne more opisati naše regije Istre.



Istra je od vedno ena izmed zgodovinskih evropskih pokrajin, tako kot sta to na primer Alzacija in Lorena v Nemčiji ali Korzika v Franciji. Čeprav so te pokrajine v zgodovini spadale pod različne državne tvorbe, so vedno ohranile ozemeljsko celovitost, kar nažalost se v istrskem primeru ni zgodilo. Narod v Istri je bil vedno multietničen, multilingvističen in kulturno raznolik. Imel je pa vedno močno povdarjeno svojo regionalno identiteto, katera je že dovolj postala krhka, ko so nas pred 20 leti fizično ločili z mejo. V naši regiji so se menjali lastniki in zastave, vendar je Istra vedno ostajala Istra. Izbris imena Istra pomeni tudi izbris regionalne kulturne identitete.

Slovenska Istra doživlja zadnja leta hude gospodarske udarce, finančna kriza, ki je zajela svet je bila za Istro le še pika na i. Gospodarske družbe niso slabo poslovale, vendar niso imele enakopravne možnosti za razvoj, kajti notranjepolitični dejavniki so precej vplivali nanje tako preko lastništva kot glede smernic razvoja. Centralna politika, ki ima svoj sedež v Ljubljani je omogočala managerske prevzeme, ki so se kasneje izkazali za pogubne in so peljali družbe bodisi v propad, selitev proizvodnje v druge regije, prodajo tujim lastnikom ali zmanjševanje kadra zaradi sinergijskih učinkov ( Istrabenz, Mehano, Droga, Inde, Tomos itd.). Ta ista politika danes določa, kako bomo živeli vnaprej, brez da bi o tem karkoli vprašali lokalno prebivalstvo.

Določili so nam že gospodarsko panogo- turizem, hkrati pa bi radi pred hotelom zgradili plinski terminal, katerega bi lahko tržili kot turistično zanimivost Slovenske Istre. Če so nam že vzeli vsa delovna sredstva, vse tovarne, naj nam pustijo vsaj dostojanstvo, da sami izberemo kako se želimo poimenovati.

Alica v Čudežni deželi



Na današnji dan je leta 1865 izšla prva knjiga o Alici v čudežni deželi. Otroška zgodba boste rekli? Da, a vendarle več kot samo to. V resnici ima zgodba, ki jo je Lewis Caroll napisal za Alice Liddell (realna »Alica«) veliko skritih pomenov, ki jih je pač avtor zamaskiral in jih je potrebno brati med vrsticami, seveda, če bi pisal določene stvari preveč eksplicitno družba ne bi bila preveč razumljiva do njega. Pomen so razbrali šele ko so prebrali njegove dnevnike.

Pripoved dobi svoj pomen šele ko sestavimo vse koščke puzzla in jih združimo, postavi se mreža simbolov in figur. Pravzaprav so to psihološke-medicinske metafore za označit tako določene bolezni kot določene psihoaktivne substance. Tako najdemo v tekstu namige na prosopagnosio (bolezen pri kateri bolnik ne razlikuje poteze obraza oseb in jih ne zna ločiti), omenjen je pretres možganov, nespečnosti, dismorfičnem sindromu, selektivna acalculia ( osebek ni zmožen enostavnih matematičnih kalkulacij). Da o norih gobah in podobno niti ne govorimo.


PRVI TWEET FILM
Filma Alice v Čudežni deželi 2 na srečo ne bomo videli, saj je ravno v teh dneh režiser Tim Burton objavil, da do tovrstnega snemanja ne bo prišlo. Od projekta naj bi odstopil tudi Disney. Se bo pa Burton lotil zanimivega projekta: Čudovito truplo. Prvi film, ki ga bodo pisali oboževalci-gledalci.

Pravila "projekta Cadavre Exquis" (Čudovito truplo), kot je igro krstil, so povsem preprosta: iz naftalina je potegnil malo starejšega junaka (ime mu je Stainboy) in za iztočnico ponudil prvi stavek ("Stainboy je bil zaradi svoje neoporečne izkušenosti pozvan, naj preuči skrivnostno, svetlikajočo se lepljivo snov na tleh galerije.").



Od tu dalje lahko nadaljevanje (v največ 140 znakih) "tweeta" vsak - in na koncu vsakega dneva je najboljši stavek dejansko priključen vsem predhodnim. Z njegovo večno "muzo" Johnnyjem Deppom pa se bosta skupaj lotila priredbe priljubljene (grozljive) televizijske nadaljevanke iz šestdesetih let Dark Shadows (slov. Temne sence)

četrtek, 25. november 2010

Kako (ni)so igrali v OS Izola

Današnja druga seja OS Izola naj bi poskrbela za razdelitev in dopolnitev mest v odborih in svetih javnih zavodov. V odsotnosti Brede Pečan je neformalna opozicija preglasovala koalicijo in jo prisilila, da v odbore umesti tudi nekaj članov liste Izolani, IJN in LDS. Nardin in SDS je vsekakor izšla kot zmagovalca saj so kadrovali dobro. Koalicija pa je pokazala veliko mero diletantizma in ob takem delovanju v prihodnje ne bo v veliko pomoč novemu županu, mag. Igorju Kolencu. Klokočovnika so očitno kasneje priklicali po telefonu, saj je prišel na sejo in izkoristil svoj glas, nato pa se odpeljal v novi limuzini. Občinsko je vrnil. Perša battaglia.


 Ocene - le pagelle di Libero (ocene po 2. seji):

Aleksej Skok – voto 4 : V odsotnosti Pečanove vodi on svetniško skupino in neuradno koalicijo, naloge pa ne izpolne in prepusti igro ostalim, ki ko vidijo da njihov glasovalni stroj deluje in imajo glas več samo še bolj pritiskajo na gas, ne izkoristi ne pavze, ne tehnične prekinitve in si zabije sam avtogole. Kdor visoko leta nizko pade. Diletant.

Darko Grad – voto 6: Ima nekaj posegov v katerih manipura, deloma argumentira določene poteze, ampak monologi so vedno preveč razvlečeni in dolgi. V ozadju je tudi on vlekel kakšne niti in poskrbel za naknadno prisotnost Klokočovnika na seji. Če ne bi bil lugaro po naturi in imel take razbradane face bi morda imel višjo oceno. Orko!

Davorin Adler – voto 6 : prekaljeni maček kljub letom sprva hoče podučit in dati lekcijo ekonomije novemu županu, potem se bori za mesta v odborih in nekaj malega iztrži kljub temu, da je v opoziciji in ima le en svetniški stolček. Zvita lisica.

Manca Vadnjal Stojanovič – voto 5.5 : Na momente se je izgubila in delovala zmedeno pri obrazložitvah predlogov, a kaj več od mamice in teologinje ni za pričakovati. Čeprav sovraži SD ima rdeče lase.Tajnica.

Radivoj Nardin – voto 9 : Uspešno krmaril in si izboril mesto v večini odborov in svetov, v obdobju enega leta se je prelevil iz tehnokratskega ekonomskega analitika v političnega stratega. Nikoli predolg v govorih in konkreten. Izolski Napoleon.

Silvano Sau- voto 7: Med sejo se je posvetil kot vedno bolj odborom, ki se direktno tičejo italijanske skupnosti kot sta mednarodno in regionalno sodelovanje in izpostavil praktične, pragmatične vidike. Veliko pove tudi kadar molči in veš, da premleva podatke, vsako tolko pove kakšno pikro, ki zareže in le na kratko omeni politične standarde in uzance razvitih zahodnih demokracij. Siva eminenca.

Mef – voto 6 : večnemu bohemu in multipraktiku vloga v opoziciji bolj ustreza, tako se navidezno bori za dobrobit Izolanov, v resnici bolj za svoj zasebni vrt in pri tem je vedno uspešen. Pristal je tudi tokrat v odboru za družbene dejavnosti in podučil o demagogiji mlajšega Skoka. Cagliostro.

Ostali svetniki – brez ocene

Bosta letela?!

Na današnji občinski seji bo na sporedu potrditev zapisnika 1. občinske seje, informacije o prevzemu poslov in finančem stanju ter sprejetih ukrepih za stabilizacijo financ, odlok o sestavi delovnih teles Občine Izola ter imenovanje odborov in komisij, imenovanje NO Občine Izola, imenovanje predstavnikov v Svet Centra za socialno delo Izola, imenovanje predstavnikov ustanovitelja v JZ ZD Izola, razrešitev in imenovanje članov v JP Komunala Izola. To pa bo za sabo povleklo še druge poteze. Novi nadzorni organi naj bi zamenjali direktorja zavodov.
Tako naj bi bile ure štete tako Gordani Živčec Kalan, v. d. direktorice ZD Izola in Alojzu Zorku, direktorju komunale. Občinskemu svetniku IJN bi mandat sicer potekel čez 2 leti, Kalanova pa je bila le v.d. in kot kaže jo ne bo nihče pogrešal, vsaj kot se sliši od zaposlenih v ZD Izola ni pustila pozitivnega vtisa.
 








Gospa, ki je sicer zaposlena na več delovnih mestih prejema plačo višjo od samega premierja Pahorja in naj bi presegala 12.000 eurov bruto. Super ženska ni kaj!
Kot predsednica zdravniške zbornice je bila že večkrat pozvana k odstopu predvsem zaradi primera Nekrep. Njen predhodnik ji je sicer pustil slab milijon evrov na računu ZD, koliko je porabila pa bomo verjetno kmalu izvedli. Pri komunali naj bi bilo tudi več spornih poslov, zaposleni so ga obtožili mobinga. Očitno bomo videli še precej zimskega čiščenja v Izoli. A navsezadnje se to vedno dogaja po vsaki spremembi oblasti.

Pred več kot 100 leti poletel prvi Slovenec

Edvard Rusjan je bil slovenski letalski konstruktor in pilot. Rusjan je bil tudi prvi slovenski letalec.



Prvič je poletel na področju Malih Rojc v okolici Gorice 25. novembra 1909 z dvokrilnim letalom lastne konstrukcije EDA I, ki ga je zgradil skupaj s svojim bratom Josipom Rusjanom na Vipavskem. Po njem je poimenovano Letališče Edvarda Rusjana Maribor, poleg tega pa tudi goriški aeroklub.

Freddie is NOT dead



Mineva že 19 let od smrti enega od največjih rock pevcev našega časa, pevca skupine Queen, Freddija Mercuryja . Skupina Queen je tudi ena tistih, ki je širši publiki preko »Bohemian Rhapsody« približala opero in klasično glasbo ter naredila, da je ta prešla tudi v mainstream. Poleg Bohemian Rhapsody je napisal še veliko popularnih pesmi, od katerih so nekatere celo ponarodele (npr. »We are the Champions« in »We Will Rock You«).

Queeni so bili uspešni tudi pri pisanju filmske glasbe za film Higlander ( Who wants to live forever, Princess of the Universe) in Flash Gordon ( Flash). V popularni kulturi pa so nekateri komadi prišli tudi v zabavne besedne zveze, ki smo jih uporabljali še za časa osnovne in srednje šole; I want to break free je tako postal I want a pomfrites, Another one bites the dust pa Radovan baca daske. Meni osebno je dober še en njegov komad, Don't stop me now, ki je bil tudi izglasovan kot eden izmed boljših komadov za poslušat pri vožnji z avtom.

Kdo pa je bil pravzaprav Freddie Mercury?

Rodil se je z imenom Farrokh Bulsara na Zanzibarju, otoku, ki pripada Tanzaniji. Njegovi starši so iz Indije in so pripadniki indijske religiozno-etnične skupnosti Parsov (pripadnikov zaratustrstva) . Freddie je v Indiji obiskoval angleško šolo, kjer se je tudi učil igranja klavirja. V tej šoli so ga tudi poimenovali Freddie. Njegov oče Bomi je bil računovodja za britansko vlado. Ko je bil Freddie star 13 let, se je s starši zaradi težkih političnih razmer na Zanzibarju preselil v Anglijo, kjer se je vpisal na Ealling College of Art.

V Veliko Britanijo je prišel kot osemnajstletnik in obiskoval fakulteto za umetnost in grafično oblikovanje, kar se v njegovi poznejši karieri opazi predvsem na garderobi skupine. V Angliji je spoznal Rogerja Taylorja in Briana Maya, nekoliko pozneje so še z Johnom Deaconom ustanovili eno najbolj znanih skupin na svetu - The Queen, Freddie si je spremenil ime in postal njihov frontman. Z neverjetnim razponom glasu je bil eden najboljših vokalov na tedanji glasbeni sceni, poleg tega pa je imel talent za pisanje pesmi. Na to je vplivalo tudi njegovo poznavanje različne glasbe, od indijske do britanske.



Leta 1987 je spoznal Montserrat Caballé in z njo posnel album, na katerem je najbolj znana pesem »Barcelona«, ki je bila izvedena na odprtju olimpijskih iger v Barceloni leta 1992. Istega leta je Freddie zbolel za AIDSom, a tega ni javno priznal do 1991, dan pred smrtjo 24. novembra. Istega leta je izšel predzadnji album skupine Queen, na katerem sta dva labodja speva, »Show Must Go On« in »These are the days of our lives«, za kateri nekateri oboževalci verjamejo, da ju je napisal sam, pravzaprav pa so jih napisali drugi člani skupine njemu v spomin. Po smrti je bil kremiran in je zahteval, da se ne razve, kje je raztresen njegov pepel. Freddie je bil biseksualec. Bil je tudi velik oboževalec Lize Minelli in Michaela Jacksona, s katerim je posnel duet »State of Shock«, ki ni bil nikoli izdan kot singl, temveč je Mick Jagger pozneje v studiu posnel vokale, identične Freddiejevim, pesem pa je postala hit. Z Davidom Bowiejem je posnel pesem »Under Pressure«. Po smrti je svojo hišo v vrednosti 12 milijonov funtov v bogati četrti Kensington zapustil svoji nekdanji zaročenki Mary Austin.
20. aprila 1992 so mu v spomin priredili Freddie Mercury Tribute Concert v Londonu, ki so ga v živo prenašale televizije po vsem svetu in naj bi bil celo bolj gledan od Live Aida. Na njem so s preostalimi člani skupine Queen nastopili Led Zeppelin, Elton John, Axl Rose, Metallica, Paul Young, George Michael, Extreme, Lisa Stansfield, David Bowie, Liza Minelli, Zucchero, Annie Lennox, Seal, Def Lepard in mnogi drugi. 


Njegovi bleščeči in spektakularni nastopi so postali zaščitni znak skupine. S svojimi odličnimi nastopi in edinstvenim glasom ki je segal kar do 5,5 oktave se je v zgodovino zapisal kot eden najboljših pevcev in frontmanov vseh časov. Tanzanija mu je po smrti podelila nagrada za osebo, ki je odšla v svet in veliko dosegla. Freddie Mercury še vedno živi, no vsaj v srcih tistih, ki imajo radi dobro rock glasbo in ki so zrasli ob koncu osemdesetih let. Za tiste, ki so jim všeč Queeni priporočam obisk koncerta italijanske tribute skupine Mercury band, ki poleg tega, da dobro zvenijo imajo pevca, ki je Freddiju zelo podoben ( razen malce tripce preveč ;). Naslednje leto bo prišel tudi film o skupini Queen, Mercuryja pa bo igral Sacha Baron Cohen. Da, to je tisti igralec, ki je igral Borata.

torek, 23. november 2010

Telenovela Masleša se je zaključila

Poslanke in poslanci DZ so na današnji seji s 47 glasovi za in 32 proti potrdili predlog pravosodnega ministra Aleša Zalarja o imenovanju vrhovnega sodnika svetnika Branka Masleše za predsednika vrhovnega sodišča.


Tekom procesa imenovanja je bil kandidat večkrat označen za spornega in zelo se je povečala njegova pojavnost v medijih. Medijsko je bil odmeven predvsem dogodek, ki naj bi se zgodil pred 26 leti, ko je kot preiskovalni sodnik Masleša bil prisoten pri ustrelitvi pribežnika. Sodniški kolega Rudi Štravs ga je obtožil, da naj bi se pretirano navdušveval nad natančnim strelom vojaka, ki je ubil prebežnika. Poleg tega naj bi nasprotoval slovenski osamosvojitvi. Koalicija je podprla kandidata in označila govorice o Masleši kot poskus diskreditiranja in diskvalifikacije. Opozicija pa po imenovanju označuje imenovanje kot poskus, da si ljudje, ki so trenutno na oblasti zavarujejo hrbet, češ da jim bo lojalen. Kakor koli Koper ima sedaj predsednika vrhovnega sodišča – Branka Maslešo.

Sedaj si bo slovenska javnost verjetno vzela kako drugo kost za glodat, po drugi strani je Hilda kot svetnica še vedno na prostosti. A pustimo politične teme…počasi prihaja že december in ponovno bo bolj veselo. Koliko? To pa verjetno bo odvisno koliko bo čas in denar dopuščal.Novoletne okraske v Izoli so že začeli postavljati in kmalu bo batano nadomestila novoletna jelka.

Ciao! - pozdrav sužnjev?!

Svetovno najbolj razširjen pozdrav CIAO izvira iz Benetk. Izvira iz latinščine, vendar je povezan tudi z našimi, slovanskimi kraji. Najbolj razširjen pozdrav na svetu pomeni tako dobrodošlico kot tudi slovo.

Čiao je neformalen pozdrav. Izvira iz italijanskega dialekta in je nastal s krajšavo latinskega pozdrava »servus«. Beseda izvira iz beneške fraze sciào vostro ali kar s-ciào kar dobesedno pomeni "jaz sem tvoj suženj". Ta pozdrav se še danes ponekod uporablja v Srednji-Vzhodni Evropi, zanimivo da ga uporabljajo precej na štajerskem, ki z latinskim oziroma italijanskim okoljem ni pretirano povezano.

Izraz pa dejansko ni pomenil, da je govoreči hotel biti suženj nekomu, temveč je bil izraz prijatelstva in servilnosti – »če me boš kadarkoli potreboval, lahko računaš name« oz. italijani bi rekli »sono pronto a servirti« (slo. pripravljen sem ti služiti). Termin schiavo pa je v času Beneške republike označeval tudi Slovane, ki so služili kot sužnji Benečanom.

ponedeljek, 22. november 2010

Pes iz dežele Faraonov

Nemalokrat slišimo na podeželju od starih istranov kako kličejo pse z besedo »brek«, ta beseda tudi razvozla izvor istrskih goničev. Istrski gonič je namreč prišel v Evropo ravno iz Egipta, kjer imajo BRAK-a za božjega psa in glasnika bogov. Brak je neznansko podoben Istrskemu goniču. 

Še do 20. stoletja je bila navada da so si kralji za medsebojna darila podarjali živali, kar je bil pokazatelj razkošnosti, zato lahko iščemo izvor goničev v Egiptu. Za prihod goniča v Istro sta torej dve možnosti: s trgovino ali kot poklon faraonov.

Vampirji so doma iz Istre

Vampirji. Ta prekleta mitološka bitja, ki živijo v temi, seksualno privlačna, usodno nevarna, saj naj bi izpila žrtvi kri do zadnje kapljice in tako tudi njo spremenila v »nemrtvega« – nosferatu.

Za prvega vampirja štejejo Drakulo, transilvansko-vlaškega kneza Vlada Tepeša. Prve zgodbe o vampirjih so v resnici nastale v srednjem veku v Srbiji. Prvi literarni model vampirja pa je iz Istre. Jure Grando je bil prvi klasični vampir, ki je bil kdaj koli omenjen. O njem je pisal že Janez Vajkard Valvasor v svoji Slavi vojvodine Kranjske (1689). K njegovi slavi pa je dodatno pripomogel še književnik Boris Perić, ki je v okolici Pazina odkrival detajle o tem mitu. V roke vzemite tudi knjigo Marjana Tomšiča Noč je moja, dan je tvoj in si preberite 180 kratkih vampirskih štorij.

Prvi roman

Zgodbe o Grandu so se iz leta v leto zapisovale v tako imenovanih vampirskih zbornikih in romale preko Valvasorja tudi do nemškega Porenja. V mestu Koblenz je zašla njegova zgodba v Rajnski Antiquarius, ki ga je za tisk opremil svetovno znani književnik Herman Hesse.

Sedaj pa se preselimo v Švico, točneje na letno rezidenco Lorda Byrona na Ženevskem jezeru. Tukaj so si v krogu svojega društva pripovedovali srhljive zgodbice iz raznoraznih krajev tedaj znane Evrope. Na internem natečaju so morali čez noč eno zapisati. Prvi gost Percy Shelly ni uspel napisati ničesar, njegova žena Mary Shelly je napisala zgodbo o Frankensteinu, Byron je napisal neko zgodbo o vampirju, ampak ker ni bil povsem zadovoljen, jo je vrgel v smeti. Iz koša za smeti je to pobral Byronov osebni zdravnik, John Polydori, sam pisec – amater, (kot mnogi pravijo) dokaj netalentiran. Ta je kasneje izdal roman pod naslovom Vampir, predložek zanj pa naj bi bila ravno zgodba o istrskem vampirju Juretu Grandu iz okolice Pazina. Skoraj 70 let kasneje se je pojavil Stokerjev Drakula (sprva je v originalu želel Drakulo umestiti na Štajersko, pa si je kasneje premislil), ki je črpal iz tega dela, dogajanje pa postavil v mnogo bolj srhljivo in temačno Transilvanijo, v Romunijo. Kot zanimivost: transilvanska folklora sicer pozna neko vrsto nemrtvih, ki pa ne pijejo krvi. Krvolok, ki ga je pobrala popkultura, izvira predvsem iz »jugoslovanske« folklore. Kaj lahko bi se torej zgodilo, da bi trume turistov v naših krajih iskale fantastično vampirsko izročilo.

»Vampirski« turizem v Istri
Mala vasica Kringa, ki se nahaja v občini Tinjan v bližini Pazina, ima tako močne razloge za turistični obisk. Na področju kraja Kringa, v katerem živi približno petsto prebivalcev, je poznana legenda o vampirju Juretu Grandu, ki je, kot govorijo zgodbe, v kraju živel polnih 16 let in kot vampir zlorabljal družino in krajane. Tako obstajajo zapisi iz tistega stoletja, ki pričajo, da so bili ljudje prestrašeni pred »štrigonom« oziroma »vedavcem«, ki je hodil okoli po vasi in pil kri tako otrokom kot starejšim.


To je bolezen
Zapis iz sedemnajstega stoletja je srhljiv ne le zaradi zgodbe, temveč tudi zaradi tega, ker je resničen uradni zapis tega, kar naj bi videli takrat ubijalci vampirjev. Mar to pomeni, da vampirji obstajajo? Odgovor je ne! Očividci so takrat sicer vse zapisano zares videli, vendar si takrat reči niso znali logično razložiti. Forenziki z znanjem moderne medicine so zelo poučeni o procesih, ki nastajajo ob razpadu telesa. Telo se ob določenih pogojih lahko dobro konzervira, plini, ki so prisotni pri razpadu telesa, le-to napihnejo in tako tudi tekočine, kot je kri, pridejo lahko na površje ob odprtinah, kot so usta. Koža na prstih se skrči in ustvari optično prevaro, kot da nohti še vedno rasejo. Kaj pa pošasten glas, mrmranje? Tudi za to so krivi plini, ki ob prehajanju skozi ustno votlino ustvarijo zvok. To pa še ni vse! Iz etimološkega izvora besede nosferatu pridemo do grške besed nosophoros (prenašalec kuge) in slovanske besede, ki je pomenila brez diha. V srednjem veku je tudi v naših krajih kosila jetika oziroma tuberkuloza, še posebno v revnejšem, kmečkem sloju. Simptomi te bolezni so bili zelo podobni simptomom žrtve vampirizma. Nepoučeni kmetje pa so se zatekali k praznoverju in to je logično narekovalo uničenje izvora kuge, prvega prenašalca vampirja. Torej je, kot izgleda, za enega najgrozljivejših likov grozljivk kriva ravno tuberkuloza v Istri.


zapis iz Slave Vojvodine Kranjske, Janez Vajkard Valvasor, str.144 :

...Podeželsko in kmečko ljudstvo v Istri prav trdno veruje, da so čarovniki in čarodeji tisti, ki otrokom pijejo kri. Takemu krvosesu pravijo strigon ali vedavec. Kadar strigon crkne, mislijo, da hodi okrog polnoči po vasi, da trka in kljuka po hišah, a v hiši, kjer je potrkal, da bo v tistih dneh kdo umrl, pravijo kmetje, da ga je strigon požrl. Še hujše je, ker verujejo ti lahkoverni kmetje, da se blodeči strigoni ponoči plazijo k njihovim ženam in z njimi spe, a da pri tem niti besedice ne črhnejo. Skrbi me pa, da pač često, tudi pri vdovah, posebno če so še mlade in lepe, prav mesnati duhovi prav resnično in budno spijo. Tako za trdno menijo , dajim ta strah ne bo dal miru, dokler mu ne zabijejo v telo kolaiz trnovega lesa. Zategadelj se tudi napotijo najpogumnejši, da bi to storili, in sicer vedno po polnoči, ker mislijo, da ga pred polnočjo ni v grobu, temveč da tedaj okoli hodi. Odpro grob ter mu sunejo kol, ki ima debelino pestiali drobne roke, skozi trebuh ter gagrozotno iznakazijo. Tedaj priteče kri, truplo se zvija in krivi, kakor bi bilo živo in čutilo bolečine. Nato spet zasujejo grob z zemljo ter gredo svojo pot...