Za šankom z morilcem

Človeku se marsikaj zgodi, še posebno ko je v opitem stanju. No pač, veseli december je dobri razlog, da rukneš kakšen kozarček več kot ponavadi. In v takšnem opitem stanju se tudi pogovarjaš z ljudmi s katerimi se mogoče ne bi trezen.

V četrtek smo se odpravili v Ljubljano s klapo naveličani mrtvila, ki vlada za praznike na Obali, še posebno v naši rodni Izoli. Ker smo imeli preko znancev zrihtan prost vstop v improvizirani diskoteki Kurzschluss smo se odločili za večer elektronske glasbe. Po nekaj kozarčkih domače srbske rakije (iz Čačka) in chivas regala smo se odpravili s taksijem proti gospodarskem razstavišču. Spotoma smo se pridružili nekim veselim Štajerkam in odšli proti kletnim prostorom Slovenijalesa, kjer je sedaj ta diskoteka, ki smo jo ljubkovalno preimenovali „kurc na fršlus“.

DJ UMEK, Photo: Filip Đurić, Urša Satler

DJ Umek je na začetku takoj dvignil temperaturo, vzdušje je kasneje le še stopnjeval italijanski duo Phunk Investigation, na koncu je pa rolal Bano, ki sem ga okoli 2h ponoči srečal tudi na plesišču. Z njegovo višino ga praktično ne moreš zgrešiti. Okoli 3.15 sem že tretjič srečal nekega Izolana, ki se mi je na videz zdel znan, prav tako jaz njemu. Ogovoril me je. Po nekaj besedah sva odšla do šanka, vprašal me je če mu plačam pijačo. Vprašal sem ga ali bo pivo. Želel je viski colo. Naj mu bo sem si mislil. Hvaležen mi je ponosno pokazal svojo dovolilnico in razložil, da so ga za božično-novoletne praznike izpustili iz zapora. Zapomnil sem si ime, ki je bilo zapisano na kartončku. Vprašal me je če ostanem tam, da gre v kadilnico. Čakal sem pet minut in odšel na plesišče. Ob štirih, ko je pričel rolati Bano alias Dataminions. Ritem je malce padel, utrujenost je naredila svoje in odšli smo peš proti Rožni dolini. Naslednje jutro sem poguglal ime znanca. Bil je to E.Š., ki je obsojen na šest (6!) let zapora zaradi smrti Zorana Jankoviča ( fant je imel isto ime kot politik PS, ja). Napad nanj se je zgodil na neki zabavi leta 2005 v Mladinskem centru Mostovna v Solkanu. Po štirih letih kome je umrl zaradi možganskih krvavitev. Mislim, da bo E.Š. še vsaj pet let sedel v zaporu.

Ni mi jasno kako je lahko na prostosti človek, ki sedi zaradi umora. Slovenska „pravna država“ ali sem jaz prestrog in si vsak zasluži drugo šanso. Starši ubitega fanta si mislijo verjetno drugače. Ne vem...

Istrske pošasti

Jesen in zima sta čas, ko so dnevi krajši, noči pa daljše. Ob večeru si tako marsikdo privošči ogled kakšne grozljivke, v kateri ne manjka pošasti in mitoloških bitij. Teh ima veliko tudi Istra, vendar je večina odšla v pozabo tudi zaradi kasnejšega vpliva rimskokatoliške vere, ki je izkoreninila poganske običaje. Predstavil bom le nekaj najbolj znanih.

Kersnik

Kresnik je še vedno kontroverzen in skrivnosten lik, tako po izvoru svojega imena kot tudi po mestu in funkciji, ki naj bi ju imel v slovenski, slovanski in indoevropski mitološki zgradbi. O izvoru naziva kresnik obstajata dve temeljni razlagi, ki se precej razlikujeta: po prvi naj bi ta izraz izhajal iz besede krst, po drugi pa se izraz kresnik izpeljuje iz besede kres.

Mora je močno razširjena med zahodnimi in južnimi Slovani, kjer poleg nočne tesnobe označuje tudi mitološko bitje, ki ljudi v spanju duši, jim sesa kri ali mleko s prsi in tudi drugače škoduje ljudem in živalim. Grki poznajo podobna božanstva, povezana s težavami, ki jih ima človek v snu.

Orko je pošast, ki jo lahko zaman iščemo v slovanskih jezikih, saj se kot beseda latinskega izvora pojavlja predvsem v romanskih jezikih. V grško-rimski mitologiji obstaja beseda orco, orcu(m); orcus je prvotno označeval pokrajino smrti, kasneje pa se je Orcus imenoval antični rimski bog podzemlja. V evropskem ljudskem izročilu orco predstavlja demonično mitološko bitje, prisotno v Italiji, na obmorskem pasu Hrvaške in v zahodni Sloveniji. V italijanščini, kjer je izraz orco globoko ukoreninjen, je ta beseda še danes v splošni rabi v različnih kontekstih: označuje npr. izrazito grdega človeka, v dialektološki rabi pa obstaja kot pogosta kletvica. V slovanskih deželah pogosto uporabljajo namesto orka tudi izraz mrak.

Volkodlak. Evropska verovanja, ki se nanašajo na to mitološko bitje, so presenetljivo konstantna in v osnovi skladna. Pogosta mitološka tema – sobivanje živalske in človeške identitete znotraj enega bitja – je v volkodlakovem primeru izpeljana kot likatropija, križanje volčje in antropomorfne narave, pri kateri ena izključuje drugo. Kljub temu da so volkodalkove karakteristike v osnovi precej nedovzetne za spremembe, se v Istri velikokrat mešajo z vampirizmom. Vampirske poteze tako najdemo tudi v izvornemu likantropskemu bitju.

Štriga in štrigon zasedata posebno mesto v paleti mitoloških bitij slovenske Istre. Oba izraza sta pogosto uporabljena kot zbirni pojem za mitološka bitja in neobičajne pojave, enako pa tudi besede, izpeljane iz obeh izrazov, delujejo kot nadpomenka za večino magijskih fenomenov, prisotnih v slovenski Istri. Beseda korenini v starogrškem strix, strigos, kasneje pa latinskem striga, strigis, ki pomeni nočno ptico, sovo oziroma demona, ki pije kri.

Davek na svetlobo

Višina davka na nepremičnine, ki bo sedaj začel veljati  bo od občine do občine različna. Ljudje so dobili obvestila o izmeri, ki se med seboj precej razlikujejo in lahko se zgodi, da bo sosed plačal nižji davek kot vi. Toda v preteklosti smo imeli v naših krajih že podoben davek na nepreminčnine, njegove posledice pa so še danes vidne na pročeljih hiš. V Izoli so marsikatero pročelje prenovili in prebarvali, pri tem je v manjšem delu sofinancirala tudi občina. Zakaj pa je prišlo do tega davka?

V Istri imamo veliko zazidanih oken, ki spadajo v našo kulturno dediščino. Pa vemo zakaj so nastala?

V srednjem veku ljudje niso želeli plačevati davka na prihodke. V Angliji si je zato tedanji kralj omislil nov davek, ki bi bil lažje merljiv. Vsaka hiša ima okna, zato se je odločil, da bodo višino davka odmerili glede na število oken. Bogatejši so imeli večje hiše, ki so imele posledično tudi večje število oken. Od plačila so bili izvzeti brezdomci in ubogi.

Skozi zgodovino so davek uporabljali v številnih evropskih državah; v Franciji od 24. novembra 1798 leta do 1926, v Veliki Britaniji od 1696 do1851, v Španiji do leta 1910 in na Nizozemskem od 1821 do 1896.

Pri nas pa se je davek obdržal do prihoda diktatorja Benita Mussolinija.

Davek je prizadel lastnike nepremičnin, ki so bili dolžni plačevati znesek sorazmeren s številom in velikostjo oken. Toda Istrani so se iznajdljivo zatekli k ustvarjanju manjšega števila oken s pomočjo zidarskih del na že obstoječih stavbah. Mnogi so tako zazidali kakšno okno in s tem zmanjšali dajatev.

Davku so tako hudomušno rekli davek na svetlobo ali davek na zrak. Dandanes ne bi bilo čudno, če bi se politiki odločili za obdavčitev tudi teh dobrin. Davek na okna je odšel v pozabo, za sabo pa je pustil veliko zazidanih oken.

Kaj na Obali šteje?

Nevihte so odgnale poletje, s seboj pa prinesle težko pričakovane padavine. Teh smo bili večinoma veseli vsi, še najbolj kmetje, ki jim jo je letošnja dolgotrajna suša pošteno zagodla. Končalo se je obdobje počitnic, visokih temperatur in lahkotnih oblačil. Znova vstopamo v delovno obdobje, najmlajši pa se vračajo v šolske klopi. Pričenja se tudi novo obdobje za najrazličnejše prostočasne dejavnosti. Nekateri komaj čakajo, da se spet lahko vpišejo na tečaj masaže, plesne vaje ali aerobiko. Pa so, in če je odgovor pritrdilen, v kolikšni meri, tovrstne dejavnosti v resnici pomembne v teh težkih ekonomskih časih?

Večer na festivalu JEFF v Kopru, foto: Aleš Rosa

V začetku septembra se znova zaženejo društva, pa tudi ljudje poprimejo za kakšno športno dejavnost. Pa naj gre za fitnes, mali nogomet, kolesarjenje ali pa hojo v hribe. Druge bolj zanimata kultura in umetnost. Slednji zato raje obiščejo galerije in gledališča ali pa se udeležijo kakšnega ex-tempora. Ob preverjanju, koliko  aktivnih društev je v tem trenutku v Obalno-kraški regiji, visoka številka preseneti: teh je kar 1265!

Za vsakega nekaj

Zatorej zlahka rečemo, da se res lahko najde za čisto vsakega nekaj, pa naj gre za borilne veščine, etnološko obarvane vsebine ali izdelavo ročnih izdelkov. Predvsem pa številka izniči popularni rek "Obala, ke bala". Na Obali lahko počnemo res marsikaj, le pogledati moramo okoli sebe in izbrskati informacije, kaj vse imamo praktično na dosegu roke. Res pa je, da je lažje sedeti na kavču in tarnati. A vemo, da tako ne bomo dočakali nobene nove izkušnje, prav tako bomo prikrajšani za nova poznanstva. Prostočasne dejavnosti namreč ne vplivajo pozitivno le na naše telo, počutje in um, imajo tudi zelo pomembno družabno komponento. Nekateri prek plesnega tečaja spoznajo svojo boljšo polovico, drugi spet v navijaškem društvu spoznajo prijatelje, s katerimi se tako ujamejo, da gredo nato tudi na kakšno zabavo ali koncert. In ne smemo pozabiti! Hobiji lahko postanejo tudi uspešen posel. Pomembno je širiti lastna obzorja in pridobivati nove izkušnje, pa tudi ustvariti širši socialni krog. Vse skupaj se pravzaprav začne že, ko otroci začnejo hoditi v šolo in obiskovati interesne dejavnosti, ki nam lahko dajo celo več izkušenj za življenje. Temu pritrjuje tudi priznani klinični psiholog dr. Robert Trunkl.

Prostočasne dejavnosti ne vplivajo le na dobro počutje posameznika, njihove koristi vplivajo tudi širše. Medijsko bombardiranje o krizi je privedlo do psihološke blokade prebivalstva. Ljudje manj trošijo, saj se vsi bojijo, kaj bo prinesel jutrišnji dan. Da je zmanjšana notranja potrošnja dejansko nadvse zaskrbljujoča, so opozorili tudi predstavniki Slovenskega statističnega urada ob razgrnitvi podatkov, da je imela naša država  v prvi polovici leta 3,2 odstotni padec BDP-ja, največ v EU!

Kriza se je začela kot kriza vrednot, na družbeni ravni. Torej jo moramo na tej ravni tudi rešiti. V času potrošništva smo ljudem in medčloveškim odnosom dajali premalo pomena. To je potrebno spremeniti. In pri tem velja imeti v mislih besede slavnega fizika Alberta Einsteina: "Ni nujno, da vse, kar je mogoče prešteti, tudi šteje, in ni nujno, da je vse, kar šteje, mogoče tudi prešteti."

Zemlja se trese tudi v Istri

Kot človek, ki je delal kar nekaj let tudi v medijih imam čisto profesionalno deformacijo in večkrat ko slišim, da je bil potres ali ga začutim grem pogledat na stran ARSO, kjer beležijo vse potrese preko seizmografskih postaj. Kar je zelo nenavadno je to, da je v zadnjem tednu dni bilo kar pet potresov v bližini Izole, sicer so bili vsi manjše magnitude (1-2). Tako majhne človek in živali skorajda ne zaznajo in ne povzročajo škode. Še bolj nenavadno pa je to, da so bili kar tri potresi zaporedoma v zadnjih dveh urah, epicenter pa je oddaljen manj kot 45 km od Izole, nekje v Tržaškem zalivu. Se bodo stopnjevali? Upam, da ne. Istra načeloma ni aktivno potresno območje, zato takšna bližina in ponavljanje potresov je vsekakor zanimiva.