Oskar Pistorius – ali važno je sodelovati….in zmagati!

Svetovno prvenstvo v atletki je pred vrati in že se dviga oblak polemik v atletiki glede enega tekmovalca ki ga v Daeguje ne bi smelo biti. Pravijo mu »Blade Runner«, »najhitejši človek brez nog«. Pistorius ni običajen tekmovalec, tekel bo na 400 metrov čeprav nog nima! Tekel bo s protezami. 

Prvi in najbolj znani invalid, ki se bo boril s športnimi šampioni. Njegova borba je trajala več let preden so mu dovolili tekmovati z normalnimi tekači, saj so se odpirala vprašanja o temu, če mu proteze dejansko ne prinašajo dodatne koristi in nedovoljene pomoči do vrhunskih rezultatov. Zaradi tega je izgubil celo eno sezono na sodiščih. Vprašanje je bolj delikatno kot se na prvi pogled zdi. S tem so se ukvarjali strokovnjaki iz biomehanike oz. biotehnologije. 19 julija je v italijanskem Lignanu, kjer večkrat trenira uspel doseči na 400m A normo za svetovno prvenstvo s časom 45".07 .

Proteze cheetah, ki jih uporablja so iz karbonskih vlaken in po presoji strokovnjakov ne kršijo pravil. Vendar še ti si niso istega mnenja. Leta 2008 je  IAAF ( mednarodne atletske zveze) na podlagi študije nemškega biomehanika Gerd-Petra Bruggemana prepovedalo tekomvati Južnoafričanu. Štiri mesece kasneje športno razsodišče ponovno dovolilo udeležbo in izbrisalo odločitev IAAF na podlagi študije Petra Weyanda iz Rice University in Hugha Herr iz Massachusetts Institute of Technology. Zakaj tako različne odločitve? Obstaja vrsta protez, nekatere so aktivne, to pomeni da s pritiskom nanje proizvedejo več kinetične energije kot je vanje vložene, druge so pasivne, to pomeni da proizvedejo isto količino energije ali celo nekaj manj. Cheetah sodijo v kategorijo pasivnih in so bile tudi testirane.

Če bi želel Pistorius tekmovati s kakšnimi drugimi mu ne bi dovolili, saj bi morali na njih opraviti testiranja. Biomehaniki pa že izdelujejo aktivne proteze, ki bodo dejansko potisnili v smislu fizičnih rezultatov invalide v privilegiran položaj. Bo se kdo tudi pohabil, samo za to da bi potem preko umetnih pomoči uspel prebiti do rezultatov? Se ljudje samo bojijo drugačnega – invalida? Vprašanja v bistvu s tem ne zamrejo, morda jih je še več. A vendar tako kot stojijo stvari na današnji dan je sodelovanje človeka brez nog v teku z Usainom Boltom lahko le pozitivno. Ne le zaradi njega samega, zaradi medijskega odziva ali zaradi empatije, katarze, ki bi jo občutili invalidi. Zaradi simbolnega pomena. Ljudje tudi v teh časih potrebujejo sanje, potrebujejo pozitivni navdih. 

Nekaj kar bi lahko premikalo tudi meje v glavah in v psihi. Ni za pozabiti tudi, da psihološki učinki delujejo tudi na borzo in so deloma podkrepili krizo v določenih trenutkih. Potreben je pozitiven spin, ki morda ne bo premaknil tečajev na azijskih in evropskih borzah, a bi utegnil koristiti tako ali drugače družbi. Torej tudi če si brez nog, teci Oscar ….do cilja, do zmage!

Ključ do predčasnih volitev v rokah Golobiča

.
117. člen (zaupnica vladi)
Predsednik vlade lahko zahteva glasovanje o zaupnici vladi. Če vlada ne dobi podpore večine glasov vseh poslancev, mora državni zbor v tridesetih dneh izvoliti novega predsednika vlade ali dotedanjemu predsedniku pri ponovljenem glasovanju izglasovati zaupnico, sicer predsednik republike razpusti državni zbor in razpiše nove volitve. Predsednik vlade lahko vprašanje zaupnice veže tudi na sprejem zakona ali druge odločitve v državnem zboru. Če odločitev ni sprejeta, se šteje, da je bila vladi izglasovana nezaupnica. Med zahtevo za glasovanje o zaupnici in glasovanjem mora poteči najmanj oseminštirideset ur.
------------------------------------------------------------------------------------------------------


15. septembra bo moral Borut Pahor predlagati nove ministre za izpraznjene funkcije, ki so jih zasedali člani DeSUS, Zares in predsednica LDS. V vladni zakonodajno pravni službi menijo, da bo moral premier na to vezati zaupnico.

Gregor Golobič (foto: B.M.)

Glasovanje o zaupnici vladi je ena najkrajših in najpreprostejših poti do predčasnih volitev. Premier Borut Pahor bo zaupnico vezal na imenovanje petih novih ministrov, ki za izvolitev v državnem zboru potrebujejo navadno večino opredeljenih poslancev. Zaupnica je izglasovana, če je dosežena navadna večina, torej 46 glasov podpore.

V kolikor se to ne zgodi in predsednik republike po posvetovanju s poslanskimi skupinami v 14 dneh ugotovi, da ni politične večine za izvolitev novega mandatarja oz. tehnične vlade (pobudo lahko vloži katera od poslanskih skupin ali najmanj deset poslancev), mora predsednik republike po poteku 30-dnevnega roka od izglasovane nezaupnice razpustiti državni zbor in razpisati nove volitve. Ustava določa, da morajo biti v tem primeru nove volitve izpeljane najpozneje v dveh mesecih. Torej drži, da bi morale biti predčasne volitve okoli 4. decembra, datuma o katerem se že špekulira.

V državnem zboru sedi 90 poslancev, trenutno ima SD 28 poslancev, SDS 27, Zares 7, SLS 6, DeSUS, SNS in LDS po pet, pet poslancev je del poslanske skupine nepovezanih poslancev, po enega predstavnika pa imata italijanska in madžarska narodna skupnost. Čeprav je uradno koalicija sestavljena iz 33 poslancev in lahko računa še na podporo petih nepovezanih poslancev ima v resnici še več nenačelne podpore. Ta se ji po govoricah obeta iz vrst SNS, ki jo vodi politično pragmatični kameleon in koristoljub Zmago Jelinčič. Torej število poslancev, ki bi zaupnico podprli se dvigne na 45. Pri tem je potrebno upoštevati, da se marsikateri poslanec ni pripravljen odpovedati visokim dohodkom oz. poslanski plači, saj bi ob neizvolitvi bil ob eno leto plače oz. denarnega nadomestila. Seveda se politična kalulacija posameznikom morda izzide, ne pa strankam koalicije, ki bodo zaradi nadaljnega oklepanja oblasti še izguljale javnomnenjsko podporo.

Po drugi strani v opoziciji lahko računajo na sigurne glasove poslancev SDS in SLS, saj si obe stranki na predčasnih volitvah obetajo več tako glede števila poslancev kot manevrskega prostora za kadre. K temu vlaku se utegne priključiti DeSUS kateri bi ostal glede na projekcije na približno isti ravni, poleg tega bi utegnil dobiti tudi mesto v vladi. "Naši poslanci bodo glasovali tudi proti vsem predlaganim ministrom in ministricam, treba je iti na predčasne volitve. Tisti, ki bo glasoval drugače, bo moral zapustiti DeSUS," je odločno povedal pred dnevi Karel Erjavec. Po drugi strani pa naj bi skušal na poslance DeSUS-a pritisniti stari komunist Janez Zemljarič, ki ima tudi svoje kapitalske-nepremičninske interese v Izoli. Ostaja torej odprto vprašanje kako bodo glasovali poslanci stranke Zares. Čeprav je uradna spletna stran stranke ZARES še vedno na dopustu so odgovorni pustili na spletu slikovni posnetek uradnega lista stranke med katerim je obrazec za evidentiranje potencialnih kandidatov za državni zbor do septembra, kot so to določili po 35. seji sveta stranke.Ta indic da slutiti, da bodo poslanci Zares glasovali proti zaupnici. Poslansko skupino Zares sicer vodi eden izmed zadnjih načelnih politikov v DZ, Franco Juri, toda slepo staviti na homogenost te poslanske skupine nikakor ne velja, saj so se v preteklosti razhajali njeni člani kar precej tudi v pomembnih odločitvah. Pri nepovezanih poslancih bi znal presenetiti le Andrej Magajna iz Krščanskih Socialistov.

Politična matematika:
PROTI: SDS (27) + SLS (6) + DeSUS (5)+ ZARES? ( 7) = 38 (45)
ZA : SD (28) + LDS (5)+ SNS (5) + NS (2) + NP (5)= 45 (52)

V Kolikor bi uspela Zares in DeSUS obdržati kontrolo nad svojimi poslanci zaupnica vladi ne bi bila izglasovana za en glas! Političnega kupčkanja se torej ne bo manjkalo.

Prognoza za naslednjo vlado:
SDS 33, SD 14, DeSUS 12, SLS 7, LDS 7, Preporod 5, NS 2, SNS 10.
Koalicija : SDS (33) + DeSUS (12) + SLS (7) + NS (2) = 54

Več turistov, manj zaslužka

Letošnja turistična sezona je prinesla v Slovensko Istro več turistov, ki pa trošijo manj. To leto se je število prihodov iz Italije povečalo za 4,2 %. Italijane v Sloveniji privlači predvsem naravna dediščina s še neodkritimi izletniškimi kotički, gostoljubje in predvsem to, da v težkih gospodarskih časih so cene nižje kot drugod.

Kar 60 % naših sosedov se odloči na podlagi vsebin, ki so v ponudbi določenega resorta ali destinacije. 60 % jih prenoči v hotelih, 20 % v turističnih apartmajih in 10 % v kampih. Le 1 % si privošči luksuzne hotele s petimi zvezdicami (pred štirimi leti je bil ta delež za štiri odstotne točke višji). Porabijo v povprečju 97,33 evra na dan, od katerih gre približno 50 evrov za plačilo nastanitve oziroma prenočitve.

Podatki o povečanju števila nočitev so sicer vzpodbudni v vseh treh obalnih občinah, vendar v isti sapi vedo nekateri hotelirji povedat (seveda neuradno, ker ne želijo negativne publicitete), da so v določenih gostinskih objektih gosti porabili letos do 12% manj oziroma, da je tolikšen izpad dohodka. Pri trgovcih je ta izpad še višji, nekateri pravijo do 40%. Torej turisti si privoščijo oddih, da si napolnijo baterije, pri tem pa ne trošijo oziroma varčujejo s svojim denarjem. V luksuznem hotelu Kempinski celo dajejo posebne pakete za več dnevno bivanje pod ceno, samo da zapolnejo kapacitete. 

Pri prireditvah predvsem zabava

Sicer so v Izoli v prvem polletju zabeležili 113.641 hotelskih oziroma 122.422 skupnih nočitev (od tega 82.122 domačih in 40.300 tujih). Za primerjavo so v Izoli v prve polletju 2010 zabeležili le 105.515 hotelskih in 113.096 skupnih nočitev (od tega 79.484 domačih in 33.612 tujih). V dveh dneh je Ribiški praznik v Izoli obiskalo preko 20.000 ljudi, a vendar bolj kot na ribiško tradicijo so se letos naslonili organizatorji na zabavno-glasbeni del. No, sej zabava pride prav v teh časih ko je samo v Izoli uradno registriranih 836 brezposelnih oseb.

Prejšnji konec tedna so v Portorožu dosegli tudi rekord letošnje turistične sezone, saj so s sobote na nedeljo zabeležili največ nočitev do zdaj - 8877 nočitev v vseh namestitvenih zmogljivostih oziroma 6503 v hotelih. V Kopru pa so zadovoljni predvsem zaradi obiska turističnih križark. Ladijski gostje porabijo v Kopru od 40 do 60 eurov na dan. Lepo vreme in nove letalske povezave so  zvabile avgusta v Aerodrom Portorož kar 117 letal in helikopterjev. Z njimi je prispelo 522 potnikov.Na Obalo še vedno zahajajo pretežno Italijani, Avstrijci in Nemci, na nekatere lokacije pa zaradi nizkih cen tudi Slovaki in Poljaki. Od teh zadnjih je bore malo zaslužka.