nedelja, 25. september 2011

Social wars: Wall street

Te dni se je razplamtela prava revolucija na Wall Streetu. Tržnico na kateri se je začela finančna kriza, ki zdaj pesti celoten svet so zasedli ljudje. Nemiri. Množične demonstracije. Policija zapira protestante. Svetovni mass mediji so tiho. Zakaj?

Po prvem tednu zasedbe so si protestanti improvizirali kampe, naredili barikade iz koles v srcu Financial Districta, v bližini Zuccoti parka. Lokalci so manifestacije poimenovali kar »Sept17«, saj so se na ta dan začele.

MAIN STREET VS WALL STREET?!

Dve vrsti policajev spremlja dogajanje že teden dni, postavili so železno ograjo, da bi zavarovali Stock Exchange in ostale cone. Policija je po direktivi župana Bloomberga tolerirala prisotnost protestantov in se omejila le na njihovo nadzorovanje. Včeraj (sobota 24. september) pa je prišlo do prvih incidentov in policija je prijela 80 ljudi. Vsi so obtoženi oviranja prometa.


Predstavnik protestantov, Patrick Bruner je na improvizirani tiskovni konferenci pred dnevi dejal: » S tem nam delajo le reklamo.« Protestanti, ki imajo drugače le spalne vreče, kolesa, dežnike in anorake so vsi opremljeni z računalniki znamke Apple. Kljub protestu proti korporacijam.

»Naš namen je zaustaviti vse transakcije, četudi za eno samo minuto. Če bomo pri tem uspešni bomo dokazali, da 99% populacije ne sme zgubiti proti 1%, ki ne ve, kako vložiti v prihodnost ampak jo le uničiti:« Protestirajo tudi proti temu, da bi se reševalo banke, proti kreditni krizi in proti eksekuciji Troya Davisa iz Georgie, ki ga bo sodišče bojda ubilo, čeprav naj bi bil nedolžen.

Robert, italo američan srednjih let, nekdanji zaposleni na Wall Streetu je za italijanski medij L'Unita' dejal: » Izgubil sem delo v prvem valu krize, leta, 2009. Spal sem pri prijateljih , na cesti, v zavetiščih za vojne veterane. Izgubil sem vse. Sedaj sem tu med anarhisti, študenti, veterani. Veš kakšna je razlika med mano in temi mladeniči?.« Nadaljuje z kislim nasmehom: » Oni so mislili, da imajo prav. Jaz vem, da imajo prav.«

Na Union square-u je policija z oranžnimi plastičnimi mrežami odšla nad protestante, nekaj videov objavljenih na medmrežju kaže tudi uporabo solzivca proti ženskam, ki so bile že izolirane od množice in človeka z okrvavljenim obrazom, ki ga policaj vrže na tla in vklene v lisice. Mirne demonstracije očitno so začele motiti kravatarje na Wall Streetu. Ali bodo začele motiti tudi borzo in gospodarsko stanje ZDA? Bi netrgovanje na borzi povzročilo propad ZDA? Ali je zato medijski mrk o tem v ZDA in tudi v Evropi. Če izvzamemo nekaj manjših, liberalnih ali skrajno levičarskih medijev o tem nisem slišal globljega poročanja. Niti pri nas, še manj da bi o tem poročala RTV Slovenija, ki naj bi bila javni zavod.

LE ROCK JE DO ZDAJ USTAVIL WALL STREET

Kot velja za večino ljudskih protestov zadnjih let se je tudi ta začel organizirat preko socialnih medijev. Nekateri pravijo, da stoji za protesti tudi zloglasna skupina Anonymous.  Saj veste, kaj pravijo v sporočilih na youtubu:« Mi ne odpuščamo, mi ne pozabljamo! Pričakujte nas!«. Vsekakor zanimivo če bo prišlo te dni do eksalacije in če se bo medijski mrk še nadaljeval.

Zadnji, ki so uspeli ustaviti Wall street so bili  Raige against the machine. Njihov videospot na katerem je to dokumentirano je posnel Michael Moore. Spot je bil v začetnih mesecih krize odmaknjen iz youtuba. Kasneje se je znova pojavil. Tako je to takrat zgledalo in slišalo…


torek, 20. september 2011

Staviti na rdeče (številke) ali črno (prihodnost)?


Nekdanji ponos in gonilna sila portoroškega turizma, Casino' Portorož tone vse globlje. Blokirani računi, napovedana stavka, veliki dolgovi, zgrešene strategije, zastoj v razvoju, nizka konkurenčnost, progresivna davčna lestvica, netržno poslovanje, politično vodenje – vse to je slika žalostne podobe nekoč paradnega konja, bisera Jadranskega socialističnega gospodarstva, ki je bil poznan daleč po Evropi in ki je kriv za razvoj Portoroža.

Kot je vedel  povedati častni občan občine Piran in starosta slovenskega igralništva Anton Spinelli, zabavo v igralnem salonu ne ustvarjajo elektronski aparati. Pravo zabavo lahko ustvarja le pristen človeški stik, zabavo ustvarjajo ljudje, zato bi morali igralništvo po zgledu Las Vegasa bolj povezati s turizmom. Razvoj turizma je v preteklosti spretno povezoval prav Spinelli, ki je kot direktor Igralnice Portorož imel za obvezo, da igralnica vlaga v turizem, pri čemer je poudarjal, da je potrebno delati za vse občane. Tako se je iz delovanja amaterskega kluba rodilo letališče, na območju nekdanjih solin je na pobudo pomorcev in entuziastov, ki so si prizadevali razvijati navtični turizem, zrasla marina, nekdanji letni kino je zamenjal mogočni Avditorij. Igralnica je vlagala tudi v šolstvo, zdravstvo ter v cestno in prometno infrastrukturo. Casino je sponzoriral tudi različna športna društva.

Nekdo pravi, da strategija države po osamosvojitvi v Casinoju Portorož ni bila jasna. Seveda je bila! Plenjenje, koritništvo in osiromašenje družbenega imetja. To so bili cilji levih in desnih političnih elit in pri tem so bili več kot uspešni, to jim je treba priznati.  Nekdaj ugledna družba in blagovna znamka pa je sčasoma propadala, v državnem podjetju so zaposlovali študentsko delovno silo. 
KONKURENCA TUDI V ITALIJI

V Italiji postajajo vse bolj popularne igre s kartami v živo in preko spleta; najbolj priljubljena je Texas Holdem poker, pri kateri igralci igrajo proti živemu nasprotniku preko domačega računalnika. Nejasna državna strategija na področju igralništva, preveliko število igralnih salonov – po uradnih podatkih na spletni strani urada za nadzor iger na srečo (UNPIS) jih je že 32, zasebno lastništvo namesto korporacij so rak rane slovenskega igralništva. V prihodnosti bi morali zmanjšati število koncesij za igralne salone, tako da bi ostali le najuspešnejši če bi želeli nek trajnostni razvoj v državi. Vendar očitno ne bo tako.

Spremembe na fiskalnem področju v Italiji bodo kot kaže vplivale tudi na igralništvo v Sloveniji. Italijanska politika je namreč dala prosto pot zelenim mizam za poker. Lahko pričakujemo, da bodo poker saloni v Furlaniji – Julijski Krajini kmalu zrasli kot gobe po dežju. Finačne spremembe, ki jih italijanska država predvideva za polnjenje državne blagajne predvidevajo podelitev 1000 licenc za poker salone. Razpis za podelitev koncesij bo potekel 30. novembra, sodelovale pa bodo le italijanske agencije, ki v svoji ponudbi že imajo  bingo, spletni poker, loterije in evropske družbe, ki so v tem sektoju imele vsaj 1 milijon evrov prihodkov v zadnjih dveh letih. Selekcija bo tako onemogočila, da bi do koncesij prišli manjši ponudniki.

MANJ IGRALNIH SALONOV? NE LE ZARADI HITA!
Igralni saloni večinoma privlačijo lokalno prebivalstvo, nižjega srednjega sloja, ki je v preteklosti porabil do 50 evrov na obisk, sedaj pa porabi morda še manj, okoli 10 ali 20 evrov. Igralnice  po drugi strani bi se usmerile v višji nivo gostov in omogočale pretok gostov in deviz iz visoko gospodarsko razvitih regij v finančno manj razvite. Država bi se v tem primeru morala odreči koncesijskim dajatvam za igralne salone, a vendar včasih je manj več.
Vprašanje je kaj hočemo in ali država to razume. Želimo imeti vrsto kockarnic kot v Srbiji, malodane beznic in povezane negativne stranske učinke kot so zasvojenost, prostitucija, droge in trošenje, kroženje denarja na lokalni ravni ali višji nivo storitve in gostov, povezanost s zabavo in turizmom kar pomeni priliv kapitala iz tujine? Slednje zagovarja tudi Dr. William Eadington, ena najvišjih avtoritet igralniške industrije v ZDA. Se Američani morda motijo? Nekdanja portugalska kolonija Macao (sedaj Kitajska) je že pred petimi leti prevzela primat Las Vegasu glede števila prihodkov iz igralništva. V letu 2008 je bilo 30 igralnic s 4.277 mizami in 12.956 igralnimi avtomati. Prihodki igralništva so dosegli 12.5 milijarde US$. Posebnost je v tem da VIP Baccarat (Chemen de Fer) predstavlja kar 70% vseh prihodkov igralnic igralništvo pa skupaj predstavlja 80% vseh prihodkov resortov.  Za primerjavo povejmo da Las Vegas ustvari z igralništvom manj kot polovico (40 %) svojih prihodkov.

Demoniziranje privatnega kapitala je tukaj morda zgrešena poteza, čeprav je res boljše, če igralnice ostanejo v lasti vsaj občin, tako da lokalno prebivalstvo lahko vpliva nanje in so družbeno koristne za razvoj kraja. Lahko sodelujejo pri tem tudi večje korporacije, saj pri teh je zagotovljen vsaj večji kapital, strokovnost in tudi neki minimalna zaščita delavca. Manjši zasebniki so prevelikokrat povezani z mafijo, pranjem denarja in kršenjem delavskih pravic, da ne govorimo tudi o mobingu in podobnem.

sobota, 27. avgust 2011

Oskar Pistorius – ali važno je sodelovati….in zmagati!

Svetovno prvenstvo v atletki je pred vrati in že se dviga oblak polemik v atletiki glede enega tekmovalca ki ga v Daeguje ne bi smelo biti. Pravijo mu »Blade Runner«, »najhitejši človek brez nog«. Pistorius ni običajen tekmovalec, tekel bo na 400 metrov čeprav nog nima! Tekel bo s protezami. 

Prvi in najbolj znani invalid, ki se bo boril s športnimi šampioni. Njegova borba je trajala več let preden so mu dovolili tekmovati z normalnimi tekači, saj so se odpirala vprašanja o temu, če mu proteze dejansko ne prinašajo dodatne koristi in nedovoljene pomoči do vrhunskih rezultatov. Zaradi tega je izgubil celo eno sezono na sodiščih. Vprašanje je bolj delikatno kot se na prvi pogled zdi. S tem so se ukvarjali strokovnjaki iz biomehanike oz. biotehnologije. 19 julija je v italijanskem Lignanu, kjer večkrat trenira uspel doseči na 400m A normo za svetovno prvenstvo s časom 45".07 .

Proteze cheetah, ki jih uporablja so iz karbonskih vlaken in po presoji strokovnjakov ne kršijo pravil. Vendar še ti si niso istega mnenja. Leta 2008 je  IAAF ( mednarodne atletske zveze) na podlagi študije nemškega biomehanika Gerd-Petra Bruggemana prepovedalo tekomvati Južnoafričanu. Štiri mesece kasneje športno razsodišče ponovno dovolilo udeležbo in izbrisalo odločitev IAAF na podlagi študije Petra Weyanda iz Rice University in Hugha Herr iz Massachusetts Institute of Technology. Zakaj tako različne odločitve? Obstaja vrsta protez, nekatere so aktivne, to pomeni da s pritiskom nanje proizvedejo več kinetične energije kot je vanje vložene, druge so pasivne, to pomeni da proizvedejo isto količino energije ali celo nekaj manj. Cheetah sodijo v kategorijo pasivnih in so bile tudi testirane.

Če bi želel Pistorius tekmovati s kakšnimi drugimi mu ne bi dovolili, saj bi morali na njih opraviti testiranja. Biomehaniki pa že izdelujejo aktivne proteze, ki bodo dejansko potisnili v smislu fizičnih rezultatov invalide v privilegiran položaj. Bo se kdo tudi pohabil, samo za to da bi potem preko umetnih pomoči uspel prebiti do rezultatov? Se ljudje samo bojijo drugačnega – invalida? Vprašanja v bistvu s tem ne zamrejo, morda jih je še več. A vendar tako kot stojijo stvari na današnji dan je sodelovanje človeka brez nog v teku z Usainom Boltom lahko le pozitivno. Ne le zaradi njega samega, zaradi medijskega odziva ali zaradi empatije, katarze, ki bi jo občutili invalidi. Zaradi simbolnega pomena. Ljudje tudi v teh časih potrebujejo sanje, potrebujejo pozitivni navdih. 

Nekaj kar bi lahko premikalo tudi meje v glavah in v psihi. Ni za pozabiti tudi, da psihološki učinki delujejo tudi na borzo in so deloma podkrepili krizo v določenih trenutkih. Potreben je pozitiven spin, ki morda ne bo premaknil tečajev na azijskih in evropskih borzah, a bi utegnil koristiti tako ali drugače družbi. Torej tudi če si brez nog, teci Oscar ….do cilja, do zmage!

nedelja, 21. avgust 2011

Ključ do predčasnih volitev v rokah Golobiča

.
117. člen (zaupnica vladi)
Predsednik vlade lahko zahteva glasovanje o zaupnici vladi. Če vlada ne dobi podpore večine glasov vseh poslancev, mora državni zbor v tridesetih dneh izvoliti novega predsednika vlade ali dotedanjemu predsedniku pri ponovljenem glasovanju izglasovati zaupnico, sicer predsednik republike razpusti državni zbor in razpiše nove volitve. Predsednik vlade lahko vprašanje zaupnice veže tudi na sprejem zakona ali druge odločitve v državnem zboru. Če odločitev ni sprejeta, se šteje, da je bila vladi izglasovana nezaupnica. Med zahtevo za glasovanje o zaupnici in glasovanjem mora poteči najmanj oseminštirideset ur.
------------------------------------------------------------------------------------------------------


15. septembra bo moral Borut Pahor predlagati nove ministre za izpraznjene funkcije, ki so jih zasedali člani DeSUS, Zares in predsednica LDS. V vladni zakonodajno pravni službi menijo, da bo moral premier na to vezati zaupnico.
Gregor Golobič (foto: B.M.)
Glasovanje o zaupnici vladi je ena najkrajših in najpreprostejših poti do predčasnih volitev. Premier Borut Pahor bo zaupnico vezal na imenovanje petih novih ministrov, ki za izvolitev v državnem zboru potrebujejo navadno večino opredeljenih poslancev. Zaupnica je izglasovana, če je dosežena navadna večina, torej 46 glasov podpore.

V kolikor se to ne zgodi in predsednik republike po posvetovanju s poslanskimi skupinami v 14 dneh ugotovi, da ni politične večine za izvolitev novega mandatarja oz. tehnične vlade (pobudo lahko vloži katera od poslanskih skupin ali najmanj deset poslancev), mora predsednik republike po poteku 30-dnevnega roka od izglasovane nezaupnice razpustiti državni zbor in razpisati nove volitve. Ustava določa, da morajo biti v tem primeru nove volitve izpeljane najpozneje v dveh mesecih. Torej drži, da bi morale biti predčasne volitve okoli 4. decembra, datuma o katerem se že špekulira.

V državnem zboru sedi 90 poslancev, trenutno ima SD 28 poslancev, SDS 27, Zares 7, SLS 6, DeSUS, SNS in LDS po pet, pet poslancev je del poslanske skupine nepovezanih poslancev, po enega predstavnika pa imata italijanska in madžarska narodna skupnost. Čeprav je uradno koalicija sestavljena iz 33 poslancev in lahko računa še na podporo petih nepovezanih poslancev ima v resnici še več nenačelne podpore. Ta se ji po govoricah obeta iz vrst SNS, ki jo vodi politično pragmatični kameleon in koristoljub Zmago Jelinčič. Torej število poslancev, ki bi zaupnico podprli se dvigne na 45. Pri tem je potrebno upoštevati, da se marsikateri poslanec ni pripravljen odpovedati visokim dohodkom oz. poslanski plači, saj bi ob neizvolitvi bil ob eno leto plače oz. denarnega nadomestila. Seveda se politična kalulacija posameznikom morda izzide, ne pa strankam koalicije, ki bodo zaradi nadaljnega oklepanja oblasti še izguljale javnomnenjsko podporo.

Po drugi strani v opoziciji lahko računajo na sigurne glasove poslancev SDS in SLS, saj si obe stranki na predčasnih volitvah obetajo več tako glede števila poslancev kot manevrskega prostora za kadre. K temu vlaku se utegne priključiti DeSUS kateri bi ostal glede na projekcije na približno isti ravni, poleg tega bi utegnil dobiti tudi mesto v vladi. "Naši poslanci bodo glasovali tudi proti vsem predlaganim ministrom in ministricam, treba je iti na predčasne volitve. Tisti, ki bo glasoval drugače, bo moral zapustiti DeSUS," je odločno povedal pred dnevi Karel Erjavec. Po drugi strani pa naj bi skušal na poslance DeSUS-a pritisniti stari komunist Janez Zemljarič, ki ima tudi svoje kapitalske-nepremičninske interese v Izoli. Ostaja torej odprto vprašanje kako bodo glasovali poslanci stranke Zares. Čeprav je uradna spletna stran stranke ZARES še vedno na dopustu so odgovorni pustili na spletu slikovni posnetek uradnega lista stranke med katerim je obrazec za evidentiranje potencialnih kandidatov za državni zbor do septembra, kot so to določili po 35. seji sveta stranke.Ta indic da slutiti, da bodo poslanci Zares glasovali proti zaupnici. Poslansko skupino Zares sicer vodi eden izmed zadnjih načelnih politikov v DZ, Franco Juri, toda slepo staviti na homogenost te poslanske skupine nikakor ne velja, saj so se v preteklosti razhajali njeni člani kar precej tudi v pomembnih odločitvah. Pri nepovezanih poslancih bi znal presenetiti le Andrej Magajna iz Krščanskih Socialistov.

Politična matematika:
PROTI: SDS (27) + SLS (6) + DeSUS (5)+ ZARES? ( 7) = 38 (45)
ZA : SD (28) + LDS (5)+ SNS (5) + NS (2) + NP (5)= 45 (52)

V Kolikor bi uspela Zares in DeSUS obdržati kontrolo nad svojimi poslanci zaupnica vladi ne bi bila izglasovana za en glas! Političnega kupčkanja se torej ne bo manjkalo.


Prognoza za naslednjo vlado:
SDS 33, SD 14, DeSUS 12, SLS 7, LDS 7, Preporod 5, NS 2, SNS 10.
Koalicija : SDS (33) + DeSUS (12) + SLS (7) + NS (2) = 54

Več turistov, manj zaslužka


Letošnja turistična sezona je prinesla v Slovensko Istro več turistov, ki pa trošijo manj. To leto se je število prihodov iz Italije povečalo za 4,2 %. Italijane v Sloveniji privlači predvsem naravna dediščina s še neodkritimi izletniškimi kotički, gostoljubje in predvsem to, da v težkih gospodarskih časih so cene nižje kot drugod.

Kar 60 % naših sosedov se odloči na podlagi vsebin, ki so v ponudbi določenega resorta ali destinacije. 60 % jih prenoči v hotelih, 20 % v turističnih apartmajih in 10 % v kampih. Le 1 % si privošči luksuzne hotele s petimi zvezdicami (pred štirimi leti je bil ta delež za štiri odstotne točke višji). Porabijo v povprečju 97,33 evra na dan, od katerih gre približno 50 evrov za plačilo nastanitve oziroma prenočitve.
Podatki o povečanju števila nočitev so sicer vzpodbudni v vseh treh obalnih občinah, vendar v isti sapi vedo nekateri hotelirji povedat (seveda neuradno, ker ne želijo negativne publicitete), da so v določenih gostinskih objektih gosti porabili letos do 12% manj oziroma, da je tolikšen izpad dohodka. Pri trgovcih je ta izpad še višji, nekateri pravijo do 40%. Torej turisti si privoščijo oddih, da si napolnijo baterije, pri tem pa ne trošijo oziroma varčujejo s svojim denarjem. V luksuznem hotelu Kempinski celo dajejo posebne pakete za več dnevno bivanje pod ceno, samo da zapolnejo kapacitete. 
Pri prireditvah predvsem zabava
Sicer so v Izoli v prvem polletju zabeležili 113.641 hotelskih oziroma 122.422 skupnih nočitev (od tega 82.122 domačih in 40.300 tujih). Za primerjavo so v Izoli v prve polletju 2010 zabeležili le 105.515 hotelskih in 113.096 skupnih nočitev (od tega 79.484 domačih in 33.612 tujih). V dveh dneh je Ribiški praznik v Izoli obiskalo preko 20.000 ljudi, a vendar bolj kot na ribiško tradicijo so se letos naslonili organizatorji na zabavno-glasbeni del. No, sej zabava pride prav v teh časih ko je samo v Izoli uradno registriranih 836 brezposelnih oseb.
Prejšnji konec tedna so v Portorožu dosegli tudi rekord letošnje turistične sezone, saj so s sobote na nedeljo zabeležili največ nočitev do zdaj - 8877 nočitev v vseh namestitvenih zmogljivostih oziroma 6503 v hotelih. V Kopru pa so zadovoljni predvsem zaradi obiska turističnih križark. Ladijski gostje porabijo v Kopru od 40 do 60 eurov na dan. Lepo vreme in nove letalske povezave so  zvabile avgusta v Aerodrom Portorož kar 117 letal in helikopterjev. Z njimi je prispelo 522 potnikov.Na Obalo še vedno zahajajo pretežno Italijani, Avstrijci in Nemci, na nekatere lokacije pa zaradi nizkih cen tudi Slovaki in Poljaki. Od teh zadnjih je bore malo zaslužka.







nedelja, 14. avgust 2011

Veseli december prinaša volitve

15. septembra bo moral Borut Pahor predlagati nove ministre za izpraznjene funkcije, ki so jih zasedali člani DeSUS, Zares in predsednica LDS. V vladni zakonodajno pravni službi menijo, da bo moral premier na to vezati zaupnico. Glede na sedanje stanje ne bo izglasovana. Vlada pade, volilna opravila umestijo predčasne volitve nekje v začetek decembra…. Nekaj je sigurno. Levica bo zgubila. Na predčasnih volitvah nima šans. Ker je Janša premočen? Ker je KGB trojček z aferami in neučinkovitostjo zapravil dobršnjo mero volilnega kapitala? Ker v teh težkih časih nobena vlada nima visoke priljubljenosti? Ne, zato ker levice v Sloveniji praktično ni. 

Kakšna pa je razlika med SDS in SD?  V večini primerov gre za narodu in državi škodljivi stranki, ki sta polni škodljivcev in parazitov. Jasno je in to velja za obe stranki, ki sta polno desetletje čakali, da prideta na oblast, polno desetletje kovanja načrtov, obljub članom in simpatizerjem kaj vse bodo dobili ko pridejo na oblast. No, jasno je, da so vodilni nato, ko so prišli na oblast večino na hitro "odjeb..ali" oziroma se od njih distancirali, nekaterim pa je bilo vseeno potrebno poplačat dolgove. To se dogaja zadnjih 7 let, posledice so jasne.

Kaj je naredila SD , ko je prišla na oblast?
  • Je zvišala morda davke bogatim?
  • Je kaznovala podjetja, ki ne plačujejo prispevkov in plač delavcem? (Zadnji primer podizvajalci Luke Koper)
  • Je zmanjšala razlike med revnimi in bogatimi? ( v zadnjih 10 letih je srednji razred skorajda izginil, stopnja revščine je vse višja)  
  • Je ukinila morda študentsko delo? ( ne, želela je prakso z malim delom razširiti še na druge sloje)
  • Je morda odvzela premoženje tajkunom?( Šrot in Bavčar se še vedno smejita)
  • Je kaznovala Simono Dimic, inšpektorja Brezovarja in cel kup drugih skorumpiranih uradnikov?
  • Je ustanovila morda finančno policijo, kot so napovedovali? ( dobili smo NPU z afero )
Povišala pa je število zaposlenih v javni upravi, minister Žekš je nekaterim še povišal plače. Država ima še vedno deleže v nekaterih podjetjih s katerimi dela kot svinja z mehom. Država je zapravljena, narod lačen in dajmo se še naprej sprenevedati!

V skorajda vseh strankah kar mrgoli članov bivše KPJ. Tudi oni so kradli, partijski aparatčiki, pa vendarle so kradli vsaj sistematično, po malem in vmes tudi kaj postorili, naredili za »narodov blagor«. Še bolj nevaren je pa novi val yuppijev, mladih povzpetnežev, ki bi radi prišli do lahkega denarja, popolnoma so brez morale, etike, brez pravih delovnih navad. V to kategorijo bi uvrstil cca 90% mladih politikov tranzicijske levice (med 25-35 leti).

Vendar sedanje stranke »tranzicijske levice«, pa tudi desnice kradejo prav požrešno, neokusno brez nikakršnih zadržkov. Medtem pa je korito vedno bolj prazno, za ga napolnit pa lopnejo po siromakih z novimi davki, trošarinami! Poleg tega pa se jim sploh ne zdi nemoralno ko jih zalotijo s prsti v marmeladi. Velikokrat pri tem še obtožijo tistega, ki s prstom kaže na njih namesto, da bi jih kakorkoli grizla vest. Najbolj tipičen primer je primer evroposlanca Thalerja, ki je odstopil šele ko je prišel pritisk iz Bruslja. Katarina Kresal je odstopila šele po tem, ko je protikorupcijska komisija označila, da vsebuje postopek za najem prostorov NPU koruptivne in klientelistične elemente. Z igro, farso o ponujenem odstopu, ki ga Pahor ni sprejel je premier prevzel odgovornost za njeno dejanje in dal ljudem signal, da tudi on dopušča koruptivnost svoje vladne ekipe. Zadnja izmed njegovih številnih napak. Razumljivo je zakaj je to storil, v odsotnosti koalicijskih partnerjev (DeSUS in Zares) je LDS ostala še zadnja rešilna bilka s katero je poskušal pluti dalje s svojim Titanikom. In čeprav ga skoraj že sleherni opozarja, da se ladja potaplja se zdi tako sprenevedanje glavnega kapetana nadvse neumno. Tukaj se vidi, da Pahor kot taktik in logik pogori na celi črti. Namreč, ne glede na vse, če bi že pred tem odstopil bi dal stranki lahko nov zagon in možnost priprave na predčasne volitve. Pri tem trmastem vztrajanju, kjer naj bi bil proces do predčasnih volitev krmiljen in uravnavan do maja 2012 pa je tako njegova stranka kot sam izredno izgubil. Človek pokaže lahko svojo moč tudi pri porazu, če ga zna dostojno sprejeti, Pahor se tu ni pokazal kot dovolj zrel voditelj, temveč kot samovščen egoist. Tako se bo potopil z ladjo vred, če bi prej skočil dol na rešilni čoln bi lahko še kaj storil. Zamudil je timing. Zato pa je vojaško-taktično izredno podkovan Janša, katerega mandat smo pa že videli.

Slovenija bi nujno potrebovala reforme in skupno sodelovanje  političnih strank za višji interes. Večina sedanjih politikov pa je v tem mandatu dokazala, da so jim mar le lastni, parcialni interesi, da nimajo čuta odgovornosti do države in državljanov. Da ne razumejo višjega, nacionalnega interesa. V sedanjem času se še vedno igrajo igro partizanov in domobrancev, premikajo kosti in se igrajo s preživetimi ideologijami, namesto da bi mislili na prihodnost in razvoj. Ta kasta politikov sodi vsa na smetišče zgodovine! Žal sprememb ne bo. Morale bi pa se začet pri vsakemu posamezniku, še prej kot pri politikih. Morda pa imamo politike, ki si jih zaslužimo, taki ki so levičarji le po tem, da imajo dve levi oziroma, da so opravilno nesposobni.



nedelja, 24. julij 2011

Neznanska lahkotnost dvoličnosti

Te dni Svet pretresa novica o grozljivem pokolu na Norveškem. Ljudje, čeprav smo racionalna bitja se sprva odzovemo emocionalno. Kar je po svoje tudi prav. Vendar. Ampak…Iz tega smo naredili tako evropsko katastrofo in nekateri mediji so napad poimenovali kot »najhujšo katastrofo po drugi svetovni vojni«.

Dobil sem tudi povabilo, da se preko socialnega spletnega medija vključim v nekakšno support grupo. Odklonil sem. Zakaj? Ne, ker nimam senzibilnosti ali bi mi bilo vseeno do civilnih žrtev na Norveškem. Ni mi. Sožalje svojcem in res je žalostno, da v 21. stoletju še vedno ni ugasnilo nasilje v civilizirani Evropi. Moti me dvoličnost, ko pozivajo Slovenci, da sočustvujejo z ljudmi, ki jih morda v življenju ne bodo videli, po drugi strani pa imamo opravljati s tragedijami tukaj in zdaj v Sloveniji, seveda v drugačnih oblikah zaradi revščine in nedelovanja pravne države. Primeri tovarn (Javor Pivka, SCT, Mura, itd), ki so zaprle in pustile delavce na cesti ali pa delodajalci, ki ne plačajo prispevke zaposlenim, plač, mame, ki ne morejo plačevati stroškov za šolstvo otrokom. Klošarji, ki pozimi umirajo na mrzlem, brez oblek in dostojnega življenja. To je tudi tragedija. Nacionalna tragedija. A do tega smo ravnodušni.

Veliko je življenskih tragedij, ki ne vzbujajo takšne pozornosti, ker niso v t.i. zahodnem svetu ( pa po številčnosti in obsegu presegajo to – recimo Darfur, Afganistan, Irak, Palestina). Še bolj grozljivo sem se počutil, ko sem bil pred leti na izpitu na fakulteti in je zahtevala profesorica minuto tišine za umrle 11.septembra. Kje pa si bila ko so bili pokoli v Burmi, Bosni, na Kosovem se mi je takrat motalo po glavi! Dokler ljudje v Sloveniji ne sočustvujejo z lastnimi sodržavljani in so indiferentni do tragedij tukaj in zdaj ne vidim razloga, da bi se prekomerno zanimal za tuje. Ne čutim potrebe, da bi se podpisal pod nekaj virtualnega samo za bit "cool" in "in", oziroma samo za potešit svojo vest.

Pa še nekaj je. Ko so prihajale prve vesti so vsi zahodni mediji, tudi tisti bolj ugledni ( SKY, RAI, RTV…) namigovali na to, da je atentat organizirala kaka militantna islamistična skupina. Ni bilo tako. Ustvarjene imamo prekoncepte in takoj obsojamo marginalne družbene skupine in jih stigmatiziramo – oni so zlo, teroristi. Napadalec je bil v resnici desničarski skrajnež in krščanski fundamentalistAnders Behring Breivik. On je ustrelil in ubil 93 žrtev.

O židih radi govorimo, na Armence smo pozabili
Tukaj je tudi krepko padla svobodomiselnost in zrelost Evropejcev in vse »arijske rase«. Nismo center sveta. Nismo najbolj pomembni na svetu. Dokler bomo egoistično mislili samo nase in ne bo ne altruizma, sodelovanja, solidarnosti ne vidim še da bi se v kratkem izmotali iz moralne in etične recesije v katero nas je pahnila finančna kriza. In za konec naj spomnem še na to, da v naši kulturi omenjamo med zločini nad človeštvo holokavst kot pokol nad Judi. V drugi svetovni vojni je bilo tudi veliko žrtev med Slovani in Romi. Ali so ti manj vredni? Da ne omenim niti turški genocid nad Armenci v času I. svetovne vojne. Skupno je takrat umrlo približno milijon in pol ljudi, preživeli pa se po vojni niso mogli vrniti domov in so ze tako izselili bodisi v ruski del Armenije bodisi v Zahodno Evropo, Severno Ameriko in Avstralijo. O tem se ne govori v šolah, pa čeprav so Armenci evropski narod s katoliškimi koreninami. Zanimivo ane?

Poskusimo gledati širše. Poskusimo gledati tudi na druge, še prej pa na svoje bližnje.
Danes že ves dan dežuje, a jutri bo verjetno že posijalo sonce. Jutri je nov dan...

ponedeljek, 13. junij 2011

Ankaran je odprl Pandorino skrinjico?

Danes okoli 11. ure smo izvedeli, da se je Ustavno sodišče odločilo presekati gordijski vozel glede volitev v Kopru z ustanovitvijo občine Ankaran leta 2014 in omogočil volitve v Kopru 10. julija 2011. Skoraj eno leto po datumu, ko so bile redne volitve. Ali je s tem Ustavno sodišče poseglo v zakonodajno vejo oblasti je stvar analiz pravnikov. Takrat smo se ravno nahajali v istem prostoru z nesojenim ustavnim sodnikom (na srečo) Dr. Rado Bohincem, ki je bil sicer prav tako presenečen nad ekstremno potezo Ustavnega sodišča.

Iz analaogije, če je bila ustanovljena občina Mirna, zakaj ne bi bila ustanovljena občina Ankaran. Potrebno se je zavedati da tako pri zagovornikih kot pri nasprotnikih v ozadju tiščijo različni finančni interesi, ter nenazadnje tudi lobiji. Če gledamo iz parcialnega vidika KS Ankaran – ta se ni mogel razvijat tako kot bi želeli njegovi prebivalci in do tu je legitimno vprašanje po lokalni samoupravi. Po drugi strani če gledamo iz vidika Kopra se to zdi še en poskus razbitja Mestne občine Koper na manjše dele, kar posledično vpliva na njeno gospodarsko in politično moč. Poleg tega so bili več mesecev jabolko spora italijanska manjšina, saj v Ankaranu nima osnovne infrastrukture in njeno moč na teritoriju bi tako še oslabili. Brez da citiramo raznih osimskih sporazumov in Londonskih memorandumov, kjer piše o recipročnosti in nedeljivosti teritorija tako v bivši coni A kot v coni B.

Ampak OK, tukaj imamo opraviti s tem, da se je dejansko Ustavno sodišče postavilo nad parlament, pokazalo le-temu rdeči karton, dalo zaušnico in se odločilo, da bo stvar uredilo po svoje. Po volji ljudstva, kao. Vendar kaj je volja ljudstva? Vsak bi rad imel svoj vrtiček, ločen od soseda in čim lepši. Tukaj pa se zalomi, kajti naše občine so zamišljene tako upravno kot finančno in politično države zase, ogromno porabijo za uslužbence, raznorazne strokovnime službe, ki so avtonomne a na regijskem teritoriju se podvajajo zaradi majhnosti, zato so tudi manj učinkovite. Glede na to, da je občin preko 210 bi morali začeti razmišljati kako zmanjšati ta finančno potraten aparat ali ga narediti bolj učinkovitega. Pa ozrimo se v še eno zibelko demokracije v Evropi, ne v Grčijo, temveč v Francijo, kjer so se rodile človekove pravice in comune. Pred nekaj leti pa so se tam rodile tudi skupnosti občin in to bi morali storiti tudi mi v Sloveniji.

Ozrimo se proti Franciji!
Francoska beseda commune izvira iz latinske besede comunia, v pomenu manjšega zbiranja ljudi s skupnim načinom življenja. Francoska komuna je lahko mesto z dvema milijonoma prebivalcev (Pariz), kraj z 10.000 prebivalci,  nekatere pa štejejo le 60 prebivalcev. V Franciji obstaja okoli  36.800 komun, od tega je 214 prekomorskih. Komune prekomorskih departmajev so normalno večje zaradi kasnješega družbenega razvoja. Francija je tako relativno država z največ občinami v EU, kar je posledica razdelitve Francije na vasi ali župnije v času francoske revolucije več kot dve stoletji nazaj. Ampak stvar funkcionira.

Minister Jean-Pierre Chevènement je z zakonom iz leta 1999 je z ukinitvijo nekaterih in ustanovitvijo novih struktur popolnoma preoblikoval sestavo medobčinskih skupnosti. V nasprotju s prejšnjimi zakoni je ta v prvih petih letih naletel na velik uspeh, z večino komun vključenih v medobčinske strukture.
  • Skupnost občin (communauté de communes) je  namenjena predvsem podeželju
  • Aglomeracijska skupnost (communauté d'agglomération) je namenjena krajem in srednje velikim mestom ter njihovim zaledjem;
  • Mestna skupnost (communauté urbaine), namenjena večjim mestom in njihovim predmestjem. Tem trem strukturam so dani različni nivoji finančne moči, ki se odražajo glede na njihovo velikost.
V zameno za ustanovitev skupnosti jim vlada dodeljuje denar glede na število prebivalstva. Skupnost občin dobi najmanjšo vsoto denarja na prebivalca medtem ko dobi mestna skupnost največjo vsoto denarja na prebivalca.

Lokalna samouprava z manj birokracije in več povezovanja!
In če se sedaj vrnemo k našim mini občinam, ki bi pa rade bile »big player«-ji v mali alpski deželici…Vsaka občina želi imeti svojo občinsko upravo, svojo komunalno službo, nekateri imajo še razne zavode itd. Vse te reči stanejo, noter v te strukture se zarasejo politično pripeljani kadri, ki velikokrat nimajo ustreznih znanj in sposobnosti, da niti ne govorimo o samoiniciativi, idejah in entuziazmu do dela. Potem pa pride, da dejansko je po občinah raztresenih več zavodov, na majhnem ozemlju, ni kooordinacije med njimi tako glede aktinosti, prireditev, logistike in še marsičesa, tako kot morda ni dovolj dela dejansko za opravičit delovna mesta določenih uslužbencev, a vendar to plačamo na koncu mi, davkoplačevalci. Ali je Ustavno sodišče preseglo svoja pooblastila pri zakonu o ustanovitvi občine Ankaran in kaj bo odgovoril parlament na rokavico, ki mu je bila vržena v obraz se še ne ve. Vendar Slovenija se bo morala odločiti kako vzpodbujati združevanje občin v večje enote in spremeniti zakon o lokalni samoupravi. Tako bo birokratski aparat zmanjšan in racionaliziran, če ne želi tvegati finančnega kolapsa na mikro ravni ( in tudi na makroekonomski kajti za občine garancijo daje država, vse več pa je takih v rdečih številkah, leasingih in kreditih – Koper, Ljubljana, Celje). Finančne vzpodbude za enotne redarske službe že obstajajo, potrebno je narediti podobne še za komunalne, zavode, ki se ukvarjajo s turizmom, kulturo in drugimi družbenimi dejavnostmi. Potem pa pridejo na vrsto regije, ki bi to prevzele. Verjetno pa se ne bo našlo korenjaka, ki bi znal ugrizti v to kislo jabolko. Najprej bi se pravzaprav morali otresti starih elit, ki imajo vsidrane stare, arhaične vzorce delitve in upravljanja, ki so že zdavnaj passe.


nedelja, 12. junij 2011

Zakaj so Slovenci hlapci elit?

Že več tednov je odkar po medijih in preko Slovenske tiskovne agencije spremljam proteste po celi Evropi. V Londonu, v Španiji, v Nemčiji, v Italiji. Razlogov za proteste je več, tako proti vladi, kot za nezaposlenost, proti varčevalnim ukrepom, proti globalizaciji, proti homofobiji, proti jedrskim elektrarnam. Pri nas pa nič?! Zelo lahko bi bilo in tudi legitimno, da bi protestirali proti vladi, ampak pustimo to, to je najlažje. Toda taka apatija, da v teh mesecih, ko po Evropi in Balkanu vre (na Hrvaškem je potestiralo v enem dnevu le v Zagrebu 20.000 ljudi) pri nas pa le nemo spremljamo družbeno dogajanje je strašljivo.
Slovenceljni v Slovenistanu znajo godrnjati ob šanku, da bi pa konkretno premaknili svoje riti in storili kaj za širše dobro družbe, da bi bili aktivni…to pa ne. Ampak kje so vzroki, za tako pasivnost naroda? Morda bi se lahko hitro zadovoljili z odgovorom, da smo le en hlapčevski narod kot je dejal sam Cankar, a vendar je zgodovina pokazala, da so se Slovenci še iz časov Karantanije preko kmečkih uporov, preko vpadov Turkov do druge svetovne vojne, NOB in drugega znali upreti in aktivno zaščititi svoje pravice in svoje ozemlje. Zakaj to v današnji družbi ni prisotno, če pa v Franciji podražijo kmetom za 1% odkupno ceno mleka so neredi v mestih, kamionske blokade na cestah in podobno? Kje so vzroki za današnjo pasivnost?

Če se ozremo nazaj v čase rajnke Jugoslavije lahko uvidimo, da takrat povprečnemu državljanu ni bilo treba skrbet za ničesar praktično; vsi so imeli zaposlitev, vsi stanovanja (če ne drugega v real socialističnih blokih), vsak je imel avto (fičko, stoenka ali yugo). Tudi volitve so bile tedaj zgolj formalnost, saj je bila stranka ena in dejansko je o vsem odločala partija. Da, partija je bdela nad vsem. In ne glede ali ima človek pozitiven ali negativen odnos do tega subjekta je potrebno reči, da je funkcijo v svojih okvirjih dobro opravljala. Narod je bil zadovoljen tudi z malim, država je bila operativna in efikasna. Seveda je pa težava v tem, da si je ta partija podredila celo vrsto družbenih podsistemov (sodstvo, policijo, javno upravo…) in poleg tega se je zarasla v vse pore civilne družbe. Predstavniki partije pa so še sedaj na vodilnih mestih v politiki, v več strankah.

Kaj je prava svobodna izbira?
Vse športne zveze, vse kulturne ustanove, pomembna društva so vodili partijski funkcionarji, ki so kot kvalifikacijo imeli rdečo knjižico in ne znanje ali sposobnosti. Ljudje so se tako odvadili zavzemati za svojo lastno dobrobit in tisto družbe, saj je vedno nekdo od zgoraj poskrbel za njih. Volitve, pa so dojemali kot formalnost. Niso razumeli, da je to vzvod preko katerega lahko odločajo, kaznujejo vodilne, ampak so dejansko med že dano paleto odločali kateri oblastnik jim je bolj simpatičen. Velika večina politikov, pa so še vedno politični metuzalemi, preostanki preživelega političnega sistema. Medtem, pa se je igra spremenila, nismo več v socializmu, temveč v demokraciji – a očitno tega ljudje še niso dojeli. Ko se spremeni igra oziroma ko se modificirajo pravila se je potrebno hitro prilagoditi, česar pa v večini tranzicijskih držav niso zmogli. Slovenija ni izjema. Vendar se je za vprašati ali hočemo biti še gledalci in stokat ali stopiti na parket in udariti nasprotnika, čeprav s tem riskiramo, da jih dobimo po grbi ali celo rdeči karton? Rabimo pravo svobodno izbiro. Oziroma kot bi rekel Slavoj Žižek : »To je kot če bi izbirali med jagodno in čokoladno torto; prava svoboda se prekriva z nujnostjo, človek sprejme resnično svobodno izbiro takrat, ko s tem postavi na kocko svojo življenje!«

Narod sit političnih elit
Narod je dejansko sit sedanjih političnih elit, ki so se izkazale za plenilke družbenega premoženja – v 20 letih se je iz Slovenije na raznorazne privatne račune v davčne oaze v tujini izteklo med 30 in 50 miljard eurov denarja. Toliko so pokradli! In pol nekateri jokajo ker smo z pokojninsko reformo zgubili 300 milijonov eurov. Kaj pa tiste miljarde? A jih boste vrnili?!!! Da ne govorimo o Golobiču in njegovemu deležu v Ultri. Pa ljudje božji, sej nima veze to, da je lagal! Tip je imel svoj delež v davčni oazi, Italijani bi temu rekli "evasione fiscale" - oblika davčne utaje! Če minister izigrava lastno državo pri davkih kakšen je to zgled navadnim državljanom.

Kaj pa tujina? Res je, da gre Španiji in Grčiji precej slabo. V Španiji je nezaposlen vsak peti državljan, kar je še več kot v Sloveniji, v Grčiji je cela družbena dezintegracija, tako tudi na Irskem. V Italiji po letih debelih krav imajo recesijo in problemi s priseljenci. Vendar če se vrnemo k političnemu sistemu in volitvam. Družbena angažiranost in volilna udeležba je v razvitih demokracijah dokaj visoka. In to je zelo dobro.

Volilci se morajo zavedati, da so oni konzumenti, klienti, uporabniki če hočemo se drugače izraziti. Torej če jim produkt ni všeč morajo naročit novega ne se odločati med staro paleto dotrajanih, zastarelih, neuporabnih. V toku zgodovine je veliko politčnih strank in gibanj rodilo in izumrlo. Čas je za nove. Nove ideje, nove koncepte upravljanja, nove ljudi. Za stare poslati na smetišče zgodovine bi bil najboljši instrument lustracija.
Rabimo novo ponudbo na menuju

A verjetno tega ne bomo doživeli. Kaj nam ostane torej? Glas za novo. V Nemčiji je razočaranost nad Socialno Demokracijo in njeno tretjo potjo, ki se bolj kot ne spogleduje z neoliberalizmom rodilo Die Linke, bolj levičarsko nastrojeno stranko. Prav tako je pred leti rojena stranka v Italiji Sinistra, ecologia e liberta' ( Levica, ekologija in svoboda) dosegla že vzpodbudne rezultate, njen program, ki bi ga lahko opisali kot zmes ekosicialnega in libertarno socialističnega je privlekel že 6-9% volilnega telesa, kar je v 3 letih ogromno. Prav tako se sicer dogajajo premiki tudi na desnem politične polu, kjer pa zadnje čase prednjačijo v evropi nacionalistične, populistično-pragmatične stranke. V Italiji je to Lega Nord, v Angliji Indipendce party Nigela Farega, v Avstriji Svobodnjaki, v Skandinaviji Piratska stranka. Torej izbira je, če želimo izbirati. Sprememba v družbi se bo zgodila le če se bo ta začela pri samih ljudeh in ne bodo čakali, da bo kdo drugi namesto njih.

Torej predčasne volitve da, ampak z novimi strankami in novimi obrazi na menuju, predvsem pa takimi, ki razumejo malega človeka, imajo izkušnje v gospodarstvu in so neobremenjenimi s preteklostjo. Taka pa se mi ne zdi šesterica, ki poziva na volitve, nekateri še bivši ministri SDS-a, Zaresa in SD-ja. Čeprav naj me ne noben ne razumem napak, nekatere izmed njih kot osebe in kot strokovnjake cenim me po drugi strani njihov nastop ne prepriča. Prelahko je namreč biti na državnih jaslih – vsi so namreč zaposleni v javnem sektorju in pljuvati po katerikoli oblasti brez da bi nase aktivno prevzeli odgovornost z oblikovanjem stranke, ki bi imela nove usmeritve in konotacije.


ponedeljek, 2. maj 2011

Obama VS Osama 1:0 ali res?

Vsi svetovni mediji danes poročajo o tem, da so američani uspeli ubiti zloglasnega prvega moža Al-Kaide, Osamo bin Ladna. Ubili naj bi ga s strelom v glavo, pokopali v 24 urah kot velevajo to islamski obredi, ampak v morje, tako da pokopališče ne bo znano njegovim prvržencem in ne bo iz tega nastala romarska točka. Ali je to res? Trupla sedaj ni več, naredili pa naj bi DNK analizo oz. primerjavo s DNK njegove sestre, ki je pred leti umrla v ZDA. Fotografski material se da zlahka ponarediti, na videu glej kako…

Poleg tega pa me osebno najbolj bega dejstvo kako bi se lahko sploh skrival toliko časa. Namreč satelitska tehnologija omogoča, da zaznamo predmet na odprtem polju v velikosti škatlice vžigalic, kako torej v 10 letih sateliti niso že prej zaznali visokoraslega človeka, ki je v višino meril skoraj dva metra? Še bolj pa bega dejstvo, da Islamabad (glavno mesto Pakistana) ni vedel nič za vojaško operacijo ZDA na njihovem ozemlju?! Ameriška tiskovna agencija AP poroča, da je bil bin Laden ubit v luksuznem dvorcu, osemkrat večjemu od vseh ostalih hiš v okolici, obdanem z večmetrskimi zidovi z bodečo žico na vrhu. Poleg tega se je nahajal nedaleč od pakistanske vojaške akademije. Zelo nenavadno za nekoga, da izbere velik objekt na ozemlju zaveznikov ZDA za svoje zatočišče, ponavadi vojaški strategi in liderji v tem primeru najdejo prej zatočišče v podzemnih bunkerjih. Čudno, zelo čudno.

Kakor koli z (domnevnim) ubitjem Osame se Obami nasmiha drugi mandat. V samo enem tednu je dobil veliko političnih točk, najprej z besednim uničenjem Donalda Trumpa na večerji korenspondentov, nato še z uničenjem simbola protiameriškega terorizma. Kajpak ni zmagal s svojimi socialnimi reformami ampak s patriotskimi prijemi s katerimi je sedaj verjetno bolj zapisan v srca tudi militantnih republikancev.

V bistvu ni niti važno ali je Osama res mrtev, posledice "dogodka" pa so pozitivne ne le za Obamo, temveč za celotno svetovno ekonomijo, saj so kazalci evropskih in azijskih borz poskočili, nafta pa se je pocenila. Medtem pa NATO sile ne žanjejo uspehov proti Gadafiju in v kolikor se bo le-ta obdržal na oblasti se slabo piše predvsem Italiji in Berlusconiju, saj ima Libija ogromno finančnih depozitov v italijanskih bankah in Italija je tudi energetsko odvisna od Libije. Če Gadafi preživi bi znali povračilni ukrepi Italijo drago stati. Pravzaprav pa je morda za ZDA bolje, da ta ostane živ, saj ameriška politika brez zunanjega sovražnika skoraj ne more preživeti.

nedelja, 17. april 2011

Zakaj so predčasne volitve najboljša stvar za Pahorja in najslabša za Janšo?


Pravkar berem na spletni strani RTV Slovenija, da so v kabinetu premiera Boruta Pahorja kljub varčevanju lani porabili 90.000 evrov več kot leta 2009. Borut a nisi rekel, da boš šparal pri kavicah? No pa pustimo kavice…vsaj do jutri zjutraj. Stvari so malce bolj resne, saj klima, pa ne samo politična v Sloveniji je zatohla že nekaj časa. Kar 30% ljudi v Sloveniji bi se rado izselilo iz države. Kar daje slutiti, da prebivalstvo doživlja brezizhodnost in neperspektivnost v vsakdanjem življenju. V kratkem nas čaka še en referendum, o pokojninski reformi in kasneje še tisti o črnem delu. V kratkem obdobju kar 5 referendumov, za vsakega gre cca 4 milijone evrov. Torej po matematiki, ki je gotova znanost 20 milijonov evrov. Kaj res smo tako bogati, da lahko zapravljamo 20 milijonov evrov za referendume?


Predčasne volitve - predvolilna floskula opozicije

Referendumi so instrument demokracije. Vendar so že leta instrumentalizirani, pa ne samo pri nas v Sloveniji. Verjetno polovica ljudi niti ne razume referendumskih vprašanj in se ne poglobi v zakone o katerih odloča. Ampak ni zdej niti to poanta. Vlada je izgubila zaupanje državljanov (podpira jo okoli 20% vseh državljanov) in s tem tudi neko legitimnost zastopanja. Koalicija ostaja na oblasti predvsem zaradi oblasti same, saj je več kot jasno da reform ne bo mogla izvesti ob tako nizki podpori javnosti. Poleg tega se krha saj so že dlje časa v konlfiktu znotraj vlade in si ne zaupajo drug drugemo. To se je nazadnje videlo eksplicitno, ko je kritizirala Katarina Kresal vlogo in poteze premierja Pahorja, Golobič pa je pričakovano padel v besedni dvoboj s teflonskim Karlom Erjavcem. Ob nepodpori DeSUSa pokojninski reformi ima vlada še močnega nasprotnika v sindikatu in študentih. Slednji so »slabi volilci«, saj se praviloma ne udeležujejo volitev in referendumov. A kljub temu zaveznikov ta vlada več nima, včasih pa se zdi kot da ima notranje sovražnike. Ob pričakovani podpori pokojninske reforme pa se omenja, da je že čas za predčasne volitve. To bi morda tudi rešilo Pahorja političnega samomora.

Zakaj? Vladati v sedanjem času ni lahko, saj se stvari še lep čas ne bodo spremenile; veliko število brezposelnih, visok primankljaj. A vendar, ker je Slovenija odvisna tudi od globalnega dogajanja se pričakuje počasno okrevanje. SDS bi še najboljše naredila če bi bila tiho in potrpežljivo čakala do naslednjih rednih parlamentarnih volitev. Če bi sedaj preko predčasnih volitev prevzeli vlado bi ljudje imeli možnost primerjave med vladami a vendar v tako kratem času bi jih to ujelo na nepravi nogi in ne bi uspeli narediti nič (avtogol kvečjemu). Janša ima sedaj tudi osebno sladke skrbi, saj njegova žena pričakuje otroka in tudi podzavestno bi se rad v tem času raje posvetil drugih rečem, razumljivo saj je vendar le človek ( čeprav politični nasprotniki morda o tem dvomijo). Torej opoziciji ne odgovarjajo predčasne volitve. Kaj pa Pahorju? Dejansko bi mu še najbolj odgovarjale, saj zdaj v tem času po pokopu pokojninske reforme na referendumu bo imel zvezane roke in razen "vladat" ne bo mogel storiti ničesar. Torej med možnimi scenariji bi bil ta, da v primeru zmage Janše na predčasnih volitvah bi SD uspel s spretnim političnim marketingom prikazati, da so bili na dobri poti ampak jih je Janša z referendumi knockautiral in onesposobil. Trendi v politični priljubljenosti bi se tako utegnili obrniti. Kaj pa ostali igralci? Predčasne volitve ne ustrezajo tako DeSUSu kot Zaresu.

DeSUS si preko Karla Erjavca, z dolgo izpostavljenostjo pokojninske reforme in koketiranjem s sindakalisti ustvarja dober rejting, nabira si politične točke. Zares pa po eni strani čuti, da je to njihov prvi in morda tudi zadnji mandat v državnem zboru. Torej verjetno se zavestno ali podzavestno njihovim članom melje po glavah » Zdržimo do konca in poskušajmo odnest od tega mandata čimveč«. Predčasne volitve navkljub govorici Golobiča ne pridejo v poštev, ampak kdor kaj ve o politiki ve tudi, da govorica ministra za visoko šolstvo in tehnologijo (ne pozabimo na ULTRO!) gre v smeri kako kanalizirati vsak govor civilne družbe v svoj priskrček in to producirati ven kot da je on to mislil ali skoraj. LDS je pri tem nekako vmes, njim zgleda, da je »cilj teme, da prođe vrijeme«. Kljub opoziciji in kljub politični blokadi so predčasne volitve malo verjetne. Tako ego Boruta Pahorja kot tudi interesi nekaterih vladajočih ne bi dovolili tega in pravzaprav tudi opozicija si dejansko tega ne želi. Bolj možna je delna rekonstrukcija vlade ali pasivno čakanje na iztek mandata. Vse večje stranke tudi nimajo boljšega PR aparata, ki bi jim utegnil kaj doprinesti.

Slovenija ujetnica partitokracije in političnih elit?
Tudi v morebitno »stranko županov«, ki je nekako v formiranju ne verjamem, predvsem zaradi tega ker je to lahko skupek parcialnih lokalnih interesov posameznikov, lobijev ali določenih skupin, ki sicer bi lahko bile pragmatične, vendar jim manjka tako program kot skupna vizija in ob prvih težavah, bi se lahko v parlamentu razcepile na frakcije. Druga morebitna alternativa so Zeleni, ki pa bodo stežka prišli v parlament, morda le v navezavi s SMS. Torej ostaneta dve veliki stranki, ki imata dejansko tako organizacijsko kot ideološko korenine iz časa komunistične Jugoslavije in se raje ukvarjata s preteklostjo kot pa s prihodnjostjo. Nekateri pa so ujeti v tako imenovano blairovsko tretjo pot, ki se je pokazala tudi za preživeto. Političnih akterjev, ki bi znali navdušiti mase in ustvariti mentalni politični presežek ni. Kaj torej pričakovati? Očitno se bo politična blokada še naprej nadaljevala, brez sprememb na političnem parketu pa bo naslednje leto zavladal Janša z že skoraj oblikovano koalicijo. Pravih reform se ne bo lotil, ker ne bo želel žtrvovati priljubljenosti. Iz tega sledi, da bo še več ekonomskih migracij iz Slovenije, predvsem bo veliko bega možganov. Slovenija bo ostala še nadaljnje ujetnica partitokracije in političnih elit. Ljudska revolucija? Ne. Hlapci ne znajo kaj to je.

nedelja, 10. april 2011

Malo delo - malo vredna propaganda

Referendumska nedelja je že praktično mimo in sedaj so že znani rezultati. Baje je dala vlada za informiranje oziroma promocijo malega dela v okviru referendumske kampanje kar preko 100.000 namenskih sredstev. No, glede keša je neuradno tudi ŠOS porabil podobno cifro. Po govoricah naj bi za svetovanje Sebastjan Jeretič oziroma NEVRO PR vzel nekje dobrih 40.000 evrov. Ali je to res ali ne ga nisem vprašal in mi je glede samega referenduma v tem trenutku irrilevantno.

Kar se tiče referendumske kampanje ZA je njen dosežek zelo klavrn. Že pred tednom dni sem malce analiziral njihove marketinške prijeme, tako preko video spotov kot tudi preko družabnih socialnih omrežij. Marketinško gledano so jih nasprotniki malega dela popolnoma povozili. Kje in zakaj? No, razložil bom v spodnjih vrsticah le nekaj podrobnosti, navsezadnje znam tudi sam nekaj o političnem marketingu, ampak sem mnenja, da se za know-how plača, zato ne bo bom opisal čisto vse kar sem opazil, ampak le nekaj malenkosti, ki pa so dovolj da se uvidi kakšni šalabajzerji so delali vladno kampanjo.

1) Če pogledamo samo FB strani namenjene podpori…glavna za popodoro je zbrala le nekaj čez 2.000 podpornikov, nasprotniki so zbrali vsaj 4.700 sigurnih udeležencev, ki so glasovali PROTI malemu delu.

2) Oboji so naredili video spote dosegljive na spletni strani YOUTUBE z igralci, ki zagovarjajo oziroma nasprotujejo malemu delu in razlagajo posledice. Oboji so pametno izklopili komentarje. Oboji so dokaj profesionalno posneli kadre. Vendar so razlike, ki jih ne gre prezreti…

In sicer:

PODPORNIKI :  - so ohranili možnost »všečkanja« oz. like-anja videa…ampak večinoma so bili ti negativno ocenjeni – torej tudi zaradi vsebine, to pa podzavestno tudi vpliva na gledalca, in človek ve, da je podzavest huda rečt in da se veliko ljudi bolj kot zavestno odloča nezavedno na podlagi različnih impresij…ob prevladujoči rdeči barvi, ki nas opozarja na nevarnost je tudi to treba upoštevati. Se vidi, da so zadevo naredili na hitro, ker se jim je mudilo.

NASPROTNIKI: - Vid Valič je resda igralec tako kot ostali, vendar on za razliko od tistih pri podpornikih ( oče, študent, upokojenka) igra samega sebe, je pri tem bolj spontan in skuša biti zabaven  - torej se na podlagi empatije približati gledalcu. Sam tega Valiča ne poznam in nimam neko mnenje, da bi bil nek »hud igralec ali voditelj« vendar v dani priložnosti mu uspeva, kar je še dodatek je pa vizuelna (neverbalna) komunikacija z risbami in slikami, ki je za povprečnega volilca veliko boljša, saj prej razume sporočilo.
Kar se pa samega ministra Svetlika tiče, kako misliš zmagati, če se ti že baza upira, potem ne more biti drugače: http://www.redbook.si/user/Lipe/blog/45721=nedeljski-referendum/ 
Njegove izjave po referendumu pa tudi ne razumem. ( Morebiten padec zakona o malem delu za Svetlika znak, da se ljudje ne zavedajo pomena reform)   
Ampak kaj čmo, to je tko ko zakone pripralja človek, ki še nikoli v življenju ni delal v realnem sektorju.






nedelja, 20. marec 2011

VIDEO: Evropski poslanec Thaler pripravljen na podkupnino?

Novinarji Sunday Timesa evropskemu poslancu Zoranu Thalerju očitajo, da je bil pripravljen sprejeti 100.000 evrov podkupnine v zameno za predlaganje določenih dopolnil v parlamentu. Ta to zanika.

Novinarja Sunday Timesa sta se predstavljala kot lobista in v zameno za predloge dopolnil s področja bančništva ponjala cifro s petimi ničlami. Tri poslanci naj bi ponudbo tudi sprejeli, med njimi Thaler, ki ima velik vpliv tudi na domače gospodarstvo in politiko.

Poslanec je poznan tudi na Obali.V Padni ima poslanec luskuzno restavracijo Istranova, po nekaterih govoricah pa naj bi vplival posredno pred leti na nakup zelo priljubljene spletne strani-socialnega medija v Slovenski Istri.

On zanika posnetek pa...

"Prav tako nisem podpisal ponujene pogodbe o sodelovanju in izdal računa, kar so neprestano predlagali in zahtevali v zadnjih dveh mesecih," je zatrdil za RTV Slovenija Thaler. Poleg Thalerja sta osumljena podkupovanja tudi avstrijski poslanec Ernst Strasser in poslanec iz Romunije Adrian Severin, ki naj bi prav tako sprejela ponudbo. Strasser je zaradi pritiskov javnosti že odstopil. Na youtubu najdete videoposnetek kjer so tudi angleški podnapisi celotnega procesa podkupovanja. Poglejte in presodite sami!
Ne glede na epilog, za nekoga, ki je opravljal funkcijo zunanjega ministra bi lahko bolje obvladal angleški jezik.

Ne povej vsega, kar veš, vedi pa, kaj govoriš. (Apij Klavdij - citat na uradni strani evropskega poslanca)

torek, 8. marec 2011

Drugačen pogled: Slovenski Utrip

Stranka »Nobene« in stranka »Ne vem« premočno vodita v raziskavi. Tako prva kot druga sta še povečali svoj delež v javnem mnenju, tako ima prva 23,2% priljubljenost, medtem ko ji druga sledi s 20, 8%. Februarsko merjenje javnega mnenja je pokazalo tudi padec v deležu ostalih manjših strank. Tako je manj tistih, ki bi volili rumene, malce več jih podpira rdeče in od mrtvih je vstala  stranka, ki je povezana z največjim tajkunskim podjetjem v naši državi. Sledijo še nacionalisti in tisti, ki naj bi bili za ljudstvo. »Liberalni stranki« pa se ne bi uvrstili v parlament.

Skupaj imata vodilni stranki 44% in če bi šlo tako naprej bi lahko skorajda sami oblikovali vlado.
Vendar vodji obeh vodilnih strank trenutno nista v Sloveniji, saj sta odšla na pustno rajanje v Brazilijo, kjer trenutno plešeta s pomanjkljivo oblečenimi gospodičnami. Ni še znano če se bosta vrnila nazaj, saj jim je tam prelepo vendar stranki brez poveljnikov sedaj zato razpadata na frakcije. Pripadniki teh strank so večinoma nezaposleni, mladi in visokoizobraženi. Dobivajo se na ulici, a vendar niso preveč organizirani. Mnenja si izmenjujejo pretežno preko socialnih omrežij in v gostilnah.

Toda kot je rekel nekoč George Carlin družba sama ustvarja določene smeti, izmečke, ki potem pridejo v parlament. In ti pridejo v parlament ravno zaradi ignoranstkega, vase zagledanega občinstva. Če vse kar znajo izbirati je med Janšo in Pahorjem, pol pa rečem klinc taki izbiri. To je kot bi mi dal izbirat a bi ga rad dobil v rit od zapornika ali od bantujskega črnca. Hvala lepa taki izbiri!



petek, 4. marec 2011

Navidezna svobodna izbira

Ko sem bil pred leti na managerski konferenci v Portorožu sem se udeležil tudi predavanja Slavoja Žižka. Najbolj mi je ostal v mislih tisti del, ko je govoril o navidezni svobodni izbiri. S primeri je tudi nazorno pokazal na kaj misli.

Pokazal je odlomek filma They Live ameriškega mojstra grozljivk Johna Carpenterja. Odlomek je prikazoval moškega, ki je med smetmi našel čudna očala in ko si jih je nadel, je spregledal. Na reklamnih panojih ne stojijo več reklame, temveč subliminalna sporočila, s katerimi nas posiljuje današnja družba in nas vodi. Mislimo, da imamo resnično svobodno izbiro, toda v resnici imamo podzavestni ukaz! Dandanes vlada posplošeni hedonizem. Med vrsticami je vedno nek ukaz. Kot primer: za vsakega otroka v nedeljo popoldne. Ko je bil Žižek še otrok, mu je avtoritativen oče rekel/ukazal, da mora obiskati staro mamo. Ni bilo izbire! Zdaj pa permisivni oče reče otroku: »Daj, pojdi k stari mami, saj veš, kako te ima rada.« To je še hujše! Podzavestno reče torej otroku, ne le da mora iti, temveč da mora imeti staro mamo tudi rad. Sodobni šef naj bi bil eden izmed nas, vpraša te: »Ali si imel dober seks včeraj, ali si dobro ...?« Avtoriteta se maskira kot enakost. Šef je koordinator, upravljalec, prijatelj.

Gre pravzaprav za različne načine utemeljevanja oblasti:
- Diktatorsko utemeljevanje temelji na fizični (ali drugačni) moči (Naredi, ali te pretepem)
- Totalitarizem utemeljuje z idealom (npr: naredi to, za boljše vseh...)
- Demokratično utemeljevenje, pa utemeljuje s svobodno izbiro posameznika (s pogojem da izbere to kar od njega zahtevamo) - z drugimi besedami
ne potrebuje nikakršnega utemeljevanja saj vsak posameznik izbere "svobodno" sam!

Sedaj se nam poraja logično vprašanje: Zakaj zaboga v nekem svetu, kjer vsak izbira svobodno vsi delajo točno to kar je od njih pričakovano, in to veliko bolj efektivno kot v sistemih ki so jih v delo morali siliti.In kje je bistvo in odgovor na zgornje vprašanje? Bistvo je v angažiranju pri dejanju.
Če te v dejanje fizično silijo, ti tega ne boš ponotranjil, naredil boš - a vrednota to sigurno ne bo postalo. V drugem primeru se pa otrok sam odloči - njegov razum je bil vključen v odločitev in tu je bistvo! On bo - sicer nezavedno - ponotranjil, da je naredil prav, da je storil prav ko je naredil to, kar je bilo od njega pričakovano.



nedelja, 23. januar 2011

Kapitalizem ni kriv

Je kapitalizem kriv za zdajšnjo gospodarsko krizo? Ne. Je bila prva gospodarska kriza v ZDA? Tudi ne, ampak že leta 1800 pred našim ( krščanskim ) štetjem. Zgodovina je zanimiva veda, seveda če se jo zna analizirat in se jo ne jemlje kot neko vedo v kateri so važne le letnice in dogodki. Bolj so važna dogajanja in vzročno-posledične povezave. Če jih zaznamo lahko tudi v določeni meri napovemo prihodnja dogajanja saj človeška zgodovina se rada ponavlja. Včasih se pa take stvari rado pomete pod prag in skrije nekam saj se ve, da najboljši narod je zabit narod. Nevednost je pa najboljši instrument za vladanje gospodarsko političnih elit.

Prva Gospodarska kriza

Mezopotamija. Babilon. Leto 1800 p.n.š….takrat se je zgodila prva kreditna kriza v zgodovini. Banke so pravzaprav izumili Babilonci. Takrat so kmetje »depozit«-irali žito v vladne silose v zameno pa so dobili certifikate. Ti certifikati so postali počasi monetarno sredstvo za izmenjavo za vse drugo. Tisti, ki so skrbeli za izdajo certifikatov pa so postali »bankirji« in so začeli posojat z obrestmi, za rezervo so začeli le znaten del vseh sredstev. Problem je prišel ko je nastala situacija v kateri je velikost dolga bilo večje od žita, ki je bilo dejansko na razpolago.Tedaj se je mogočni kralj Rim-Sin ( takrat je bil bolj močen od nekega Hamurabija ) odločil odpraviti vse dolgove…namreč njegovo vojsko so sestavljali kmeti, ki so imeli v lasti zemljo, ne pa sužnji. Če bi kmeti propadli bi padli v suženjstvo kar bi zmanjšalo njegovo vojsko. Torej ni ga gnala dobrohotnost, ne…želel je močno vojsko za nova osvajanja. Bankirji so takrat propadli. Morda prvič in zadnjič. Toda krize v Mezopotamiji so se ponavljale in sledil je propad Babilona. Bankirji pa so se odpravili dalje….in so s kamelami ali konji prijezdili v Egipt.

Iste trike so bankirji uporabljali v Egiptu ( leta 1500 p.n.š) s faraoni, vse tja do prihoda Aleksandra Makedonskega. O neki krizi govori tudi Biblija : nek Jožef, ki je imel v oskrbi silose je naredil podobno krizo kot je bila tista na ozemlju, kjer sedaj stoji Iraq, država izjemno bogata z nafto.

Vae Victis

Gorje poraženim. Zmagovalci pišejo zgodovino. Tako jo je tudi Cicero, veliki govornik, ki je ostal v zgodovini zapisan z zlatimi črkami medtem ko je njegov nasprotnik obveljal za temno osebnost Rimskega imperija, anarhista ki je škodil Rimski državi. Vsaj tako nas učijo v šoli. Pa je res tako? Cicero je bil sin aristokratske družine, konzervativec medtem ko je Katilina bil razvpiti rimski patricij iz razmeroma nepomembne in obubožane družine, Sulov legat, ki se je leta 68 pr. n. š. povzpel do preture in nato do namestništva v Afriki. Uspel je torej z lastnimi sposobnostmi. Podpiral je socialne in ekonomske reforme, bil je na strani ljudstva in velik idealist, ki je hotel preobraziti republiko, ki je v njegovih očeh postajala dekadentna. V tistih časih so namreč particiji zapravljali bogastvo; bilo je kruha in iger. Če bi uspel bi bil morda Chavez tistega časa. Če…a ni bilo tako. Kar zgodovina velikokrat zamolči je, da takrat je bila v Rimu kreditna kriza. Patricijske družine so za svoj hedonističen in uživaški slog rabile veliko denarja, v zameno za to - kot garancijo- so dale lastne zemljiške posesti in hiše. Tunike narejene iz drage kitajske svile so dosegale vrtoglave cene in tako razvrednotile rimski sestercij. Dolg se je kopičil. Katalina je v svojem političnem programu predstavil izbris dolga. To ni dišalo bankirjem, ki so bili babilonsko-egiptovsko-grških korenin ( glej ga zlomka! ). Niso tega dovolili, Katalina je bil poražen in ubit, patriciji so postali sužnji….ostalo je zgodovina….ki se ponavlja.




Kdo je pa izumil čeke in papirnati denar?

 

Čeke so izumili vitezi templarji. Ker so morali potovati v oddaljeno sveto deželo se bojevati proti arabcem ni bilo varno potovati z sabo z bogatstvom. Izmislili so si sistem čekov: romarji so lahko v domačideželi položili v templarske sedeže (prvotne banke) denar in ga nato dvignili, ko so dospeli v Sveto Deželo.Tako niso tvegali biti oropani, če so jih roparji na poti v Jeruzalem napadli. Začeli so tudi upravljati denar, oblikovali neko prvo obliko bančništva in radi dajali posojila.

Kitajci so papirnati denar uvedli okrog leta 800 n. š. v času vladarja Hien Tsunga in ga uporabljali več stoletij. Ta papirnati denar ni imel nobene vrednosti kot dobrina in je vlogo denarja lahko opravljal samo na osnovi vladarskega dekreta, kar pomeni, da je bil t. i. fiduciarni denar (fiat money, denar brez lastne vrednosti).



Na Kitajskem je bil najbolj razširjen okrog leta 1000, opustili pa so ga okrog leta 1500, ko se je po mongolskem zavzetju začel zaton takratne kitajske družbe. Torej za krize so krivi predvsem bankirji in človeški pohlep, ki pa obstaja v vseh sistemih.