Kresnik praviloma nastopa kot zlatolasi in zlatoroki sin nekega nebeškega božanstva. Povezan je s Soncem in ognjem, oborožen s strelo, kladivom, sekiro, kijem, ali mečem potuje po nebu v svoji zlati kočiji.
»Osem ur dela, osem ur prostega časa, osem ur spanja« je bil prvi slogan, ki so ga izumili v Avstraliji leta 1855. Hitro so ga vzeli za svojega tudi v drugih državah po svetu. Borbo za osemurni delavnik so pričeli dejansko leta 1866, na prvem kongresu delavcev v Ženevi. Istega leta je ameriška zvezna država Illinois uvedla zakon za osem urni delavnik. Zakon bi moral stopiti v veljavo 1. Maja 1867, zato so ravno za tisti dan organizirali v Chicagu veliko zborovanje. Deset tisoč ljudi je takrat napolnilo ulice, kar je bil najbolj množičen shod tistega časa.
Haymarketski izgred
Do izgredov je prišlo na žetvenem obratu McCormick, kjer je policija ubila dva udeleženca. Lokalni anarhisti so zato organizirali in sklicali protest na trgu Haymarket 4. maja. Prišlo je do incidenta, ki je povzročil nastanek prvomajskega praznika dela. Policija je dobila ukaz za razbitje demonstracij, delavci pa so v policiste zalučali bombo. Bombaše so nato obsodili na smrt z obešanjem. Razlage vzrokov tragičnega dogodka, v katerem je umrlo 11 protestnikov in sedem policistov, so še vedno sporne. Jedro spora pa je bila visoko polarizirana ameriška družba poznega 19. stoletja, katere spodnjo stran je sestavljal delavski razred, zgornjo pa kapitalistični sloj. Zanimivo in ironično je, da delavski praznik praznujejo povsod po svetu, razen v deželi, kjer se je rodil, v ZDA.
Kresovi in mlaj
Na prvi maj postavljajo mlaj pred vasi po vsej Srednji Evropi. Zelo verjetno je, da gre v tem primeru še za dediščino naših prednikov Venetov, ki so jo kasneje deloma prevzeli tudi Kelti, nikakor pa ne romanski svet v Sredozemlju in slovanski svet Vzhodne in Južne Evrope.
Mlaj je v resnici ženski simbol in pooseblja Majo, še predkrščansko božanstvo, mater naravo, ki prinaša rast, zelenje in s tem življenje.
Po Evropi za 1. maj še vedno kurijo tudi kresove, ki se sprva sicer niso ohranili v slovenskem izročilu, uvedli pa so jih spet v počastitev delavskega praznika, seveda brez njihove bajeslovne vsebine. Slovenci so vse do novejšega časa kurili kresove na veliko soboto, na predvečer velike nedelje.
Ogenj in kres sta moški simbol, ki je moral biti ob ženskem na začetku maja prav tako prisoten. Ponekod na Slovenskem je drog okoli katerega naložijo vejevje za kres, napravljen kot mlaj – maja. Tako Kresnik in Maja zgorita združena v simboličnem objemu in s tem naznanita prihod vročega poletja.
Vir: Niko Kuret, Praznično leto Slovencev, Lubljana 1989
