Social wars: Wall street

Te dni se je razplamtela prava revolucija na Wall Streetu. Tržnico na kateri se je začela finančna kriza, ki zdaj pesti celoten svet so zasedli ljudje. Nemiri. Množične demonstracije. Policija zapira protestante. Svetovni mass mediji so tiho. Zakaj?

Po prvem tednu zasedbe so si protestanti improvizirali kampe, naredili barikade iz koles v srcu Financial Districta, v bližini Zuccoti parka. Lokalci so manifestacije poimenovali kar »Sept17«, saj so se na ta dan začele.

MAIN STREET VS WALL STREET?!

Dve vrsti policajev spremlja dogajanje že teden dni, postavili so železno ograjo, da bi zavarovali Stock Exchange in ostale cone. Policija je po direktivi župana Bloomberga tolerirala prisotnost protestantov in se omejila le na njihovo nadzorovanje. Včeraj (sobota 24. september) pa je prišlo do prvih incidentov in policija je prijela 80 ljudi. Vsi so obtoženi oviranja prometa.

Predstavnik protestantov, Patrick Bruner je na improvizirani tiskovni konferenci pred dnevi dejal: » S tem nam delajo le reklamo.« Protestanti, ki imajo drugače le spalne vreče, kolesa, dežnike in anorake so vsi opremljeni z računalniki znamke Apple. Kljub protestu proti korporacijam.

»Naš namen je zaustaviti vse transakcije, četudi za eno samo minuto. Če bomo pri tem uspešni bomo dokazali, da 99% populacije ne sme zgubiti proti 1%, ki ne ve, kako vložiti v prihodnost ampak jo le uničiti:« Protestirajo tudi proti temu, da bi se reševalo banke, proti kreditni krizi in proti eksekuciji Troya Davisa iz Georgie, ki ga bo sodišče bojda ubilo, čeprav naj bi bil nedolžen.

Robert, italo američan srednjih let, nekdanji zaposleni na Wall Streetu je za italijanski medij L'Unita' dejal: » Izgubil sem delo v prvem valu krize, leta, 2009. Spal sem pri prijateljih , na cesti, v zavetiščih za vojne veterane. Izgubil sem vse. Sedaj sem tu med anarhisti, študenti, veterani. Veš kakšna je razlika med mano in temi mladeniči?.« Nadaljuje z kislim nasmehom: » Oni so mislili, da imajo prav. Jaz vem, da imajo prav.«

Na Union square-u je policija z oranžnimi plastičnimi mrežami odšla nad protestante, nekaj videov objavljenih na medmrežju kaže tudi uporabo solzivca proti ženskam, ki so bile že izolirane od množice in človeka z okrvavljenim obrazom, ki ga policaj vrže na tla in vklene v lisice. Mirne demonstracije očitno so začele motiti kravatarje na Wall Streetu. Ali bodo začele motiti tudi borzo in gospodarsko stanje ZDA? Bi netrgovanje na borzi povzročilo propad ZDA? Ali je zato medijski mrk o tem v ZDA in tudi v Evropi. Če izvzamemo nekaj manjših, liberalnih ali skrajno levičarskih medijev o tem nisem slišal globljega poročanja. Niti pri nas, še manj da bi o tem poročala RTV Slovenija, ki naj bi bila javni zavod.

LE ROCK JE DO ZDAJ USTAVIL WALL STREET

Kot velja za večino ljudskih protestov zadnjih let se je tudi ta začel organizirat preko socialnih medijev. Nekateri pravijo, da stoji za protesti tudi zloglasna skupina Anonymous.  Saj veste, kaj pravijo v sporočilih na youtubu:« Mi ne odpuščamo, mi ne pozabljamo! Pričakujte nas!«. Vsekakor zanimivo če bo prišlo te dni do eksalacije in če se bo medijski mrk še nadaljeval.

Zadnji, ki so uspeli ustaviti Wall street so bili  Raige against the machine. Njihov videospot na katerem je to dokumentirano je posnel Michael Moore. Spot je bil v začetnih mesecih krize odmaknjen iz youtuba. Kasneje se je znova pojavil. Tako je to takrat zgledalo in slišalo…

Staviti na rdeče (številke) ali črno (prihodnost)?

Nekdanji ponos in gonilna sila portoroškega turizma, Casino' Portorož tone vse globlje. Blokirani računi, napovedana stavka, veliki dolgovi, zgrešene strategije, zastoj v razvoju, nizka konkurenčnost, progresivna davčna lestvica, netržno poslovanje, politično vodenje – vse to je slika žalostne podobe nekoč paradnega konja, bisera Jadranskega socialističnega gospodarstva, ki je bil poznan daleč po Evropi in ki je kriv za razvoj Portoroža.

Kot je vedel  povedati častni občan občine Piran in starosta slovenskega igralništva Anton Spinelli, zabavo v igralnem salonu ne ustvarjajo elektronski aparati. Pravo zabavo lahko ustvarja le pristen človeški stik, zabavo ustvarjajo ljudje, zato bi morali igralništvo po zgledu Las Vegasa bolj povezati s turizmom. Razvoj turizma je v preteklosti spretno povezoval prav Spinelli, ki je kot direktor Igralnice Portorož imel za obvezo, da igralnica vlaga v turizem, pri čemer je poudarjal, da je potrebno delati za vse občane. Tako se je iz delovanja amaterskega kluba rodilo letališče, na območju nekdanjih solin je na pobudo pomorcev in entuziastov, ki so si prizadevali razvijati navtični turizem, zrasla marina, nekdanji letni kino je zamenjal mogočni Avditorij. Igralnica je vlagala tudi v šolstvo, zdravstvo ter v cestno in prometno infrastrukturo. Casino je sponzoriral tudi različna športna društva.

Nekdo pravi, da strategija države po osamosvojitvi v Casinoju Portorož ni bila jasna. Seveda je bila! Plenjenje, koritništvo in osiromašenje družbenega imetja. To so bili cilji levih in desnih političnih elit in pri tem so bili več kot uspešni, to jim je treba priznati.  Nekdaj ugledna družba in blagovna znamka pa je sčasoma propadala, v državnem podjetju so zaposlovali študentsko delovno silo. 

KONKURENCA TUDI V ITALIJI

V Italiji postajajo vse bolj popularne igre s kartami v živo in preko spleta; najbolj priljubljena je Texas Holdem poker, pri kateri igralci igrajo proti živemu nasprotniku preko domačega računalnika. Nejasna državna strategija na področju igralništva, preveliko število igralnih salonov – po uradnih podatkih na spletni strani urada za nadzor iger na srečo (UNPIS) jih je že 32, zasebno lastništvo namesto korporacij so rak rane slovenskega igralništva. V prihodnosti bi morali zmanjšati število koncesij za igralne salone, tako da bi ostali le najuspešnejši če bi želeli nek trajnostni razvoj v državi. Vendar očitno ne bo tako.

Spremembe na fiskalnem področju v Italiji bodo kot kaže vplivale tudi na igralništvo v Sloveniji. Italijanska politika je namreč dala prosto pot zelenim mizam za poker. Lahko pričakujemo, da bodo poker saloni v Furlaniji – Julijski Krajini kmalu zrasli kot gobe po dežju. Finačne spremembe, ki jih italijanska država predvideva za polnjenje državne blagajne predvidevajo podelitev 1000 licenc za poker salone. Razpis za podelitev koncesij bo potekel 30. novembra, sodelovale pa bodo le italijanske agencije, ki v svoji ponudbi že imajo  bingo, spletni poker, loterije in evropske družbe, ki so v tem sektoju imele vsaj 1 milijon evrov prihodkov v zadnjih dveh letih. Selekcija bo tako onemogočila, da bi do koncesij prišli manjši ponudniki.

MANJ IGRALNIH SALONOV? NE LE ZARADI HITA!
Igralni saloni večinoma privlačijo lokalno prebivalstvo, nižjega srednjega sloja, ki je v preteklosti porabil do 50 evrov na obisk, sedaj pa porabi morda še manj, okoli 10 ali 20 evrov. Igralnice  po drugi strani bi se usmerile v višji nivo gostov in omogočale pretok gostov in deviz iz visoko gospodarsko razvitih regij v finančno manj razvite. Država bi se v tem primeru morala odreči koncesijskim dajatvam za igralne salone, a vendar včasih je manj več.

Vprašanje je kaj hočemo in ali država to razume. Želimo imeti vrsto kockarnic kot v Srbiji, malodane beznic in povezane negativne stranske učinke kot so zasvojenost, prostitucija, droge in trošenje, kroženje denarja na lokalni ravni ali višji nivo storitve in gostov, povezanost s zabavo in turizmom kar pomeni priliv kapitala iz tujine? Slednje zagovarja tudi Dr. William Eadington, ena najvišjih avtoritet igralniške industrije v ZDA. Se Američani morda motijo? Nekdanja portugalska kolonija Macao (sedaj Kitajska) je že pred petimi leti prevzela primat Las Vegasu glede števila prihodkov iz igralništva. V letu 2008 je bilo 30 igralnic s 4.277 mizami in 12.956 igralnimi avtomati. Prihodki igralništva so dosegli 12.5 milijarde US$. Posebnost je v tem da VIP Baccarat (Chemen de Fer) predstavlja kar 70% vseh prihodkov igralnic igralništvo pa skupaj predstavlja 80% vseh prihodkov resortov.  Za primerjavo povejmo da Las Vegas ustvari z igralništvom manj kot polovico (40 %) svojih prihodkov.

Demoniziranje privatnega kapitala je tukaj morda zgrešena poteza, čeprav je res boljše, če igralnice ostanejo v lasti vsaj občin, tako da lokalno prebivalstvo lahko vpliva nanje in so družbeno koristne za razvoj kraja. Lahko sodelujejo pri tem tudi večje korporacije, saj pri teh je zagotovljen vsaj večji kapital, strokovnost in tudi neki minimalna zaščita delavca. Manjši zasebniki so prevelikokrat povezani z mafijo, pranjem denarja in kršenjem delavskih pravic, da ne govorimo tudi o mobingu in podobnem.