nedelja, 17. april 2011

Zakaj so predčasne volitve najboljša stvar za Pahorja in najslabša za Janšo?


Pravkar berem na spletni strani RTV Slovenija, da so v kabinetu premiera Boruta Pahorja kljub varčevanju lani porabili 90.000 evrov več kot leta 2009. Borut a nisi rekel, da boš šparal pri kavicah? No pa pustimo kavice…vsaj do jutri zjutraj. Stvari so malce bolj resne, saj klima, pa ne samo politična v Sloveniji je zatohla že nekaj časa. Kar 30% ljudi v Sloveniji bi se rado izselilo iz države. Kar daje slutiti, da prebivalstvo doživlja brezizhodnost in neperspektivnost v vsakdanjem življenju. V kratkem nas čaka še en referendum, o pokojninski reformi in kasneje še tisti o črnem delu. V kratkem obdobju kar 5 referendumov, za vsakega gre cca 4 milijone evrov. Torej po matematiki, ki je gotova znanost 20 milijonov evrov. Kaj res smo tako bogati, da lahko zapravljamo 20 milijonov evrov za referendume?


Predčasne volitve - predvolilna floskula opozicije

Referendumi so instrument demokracije. Vendar so že leta instrumentalizirani, pa ne samo pri nas v Sloveniji. Verjetno polovica ljudi niti ne razume referendumskih vprašanj in se ne poglobi v zakone o katerih odloča. Ampak ni zdej niti to poanta. Vlada je izgubila zaupanje državljanov (podpira jo okoli 20% vseh državljanov) in s tem tudi neko legitimnost zastopanja. Koalicija ostaja na oblasti predvsem zaradi oblasti same, saj je več kot jasno da reform ne bo mogla izvesti ob tako nizki podpori javnosti. Poleg tega se krha saj so že dlje časa v konlfiktu znotraj vlade in si ne zaupajo drug drugemo. To se je nazadnje videlo eksplicitno, ko je kritizirala Katarina Kresal vlogo in poteze premierja Pahorja, Golobič pa je pričakovano padel v besedni dvoboj s teflonskim Karlom Erjavcem. Ob nepodpori DeSUSa pokojninski reformi ima vlada še močnega nasprotnika v sindikatu in študentih. Slednji so »slabi volilci«, saj se praviloma ne udeležujejo volitev in referendumov. A kljub temu zaveznikov ta vlada več nima, včasih pa se zdi kot da ima notranje sovražnike. Ob pričakovani podpori pokojninske reforme pa se omenja, da je že čas za predčasne volitve. To bi morda tudi rešilo Pahorja političnega samomora.

Zakaj? Vladati v sedanjem času ni lahko, saj se stvari še lep čas ne bodo spremenile; veliko število brezposelnih, visok primankljaj. A vendar, ker je Slovenija odvisna tudi od globalnega dogajanja se pričakuje počasno okrevanje. SDS bi še najboljše naredila če bi bila tiho in potrpežljivo čakala do naslednjih rednih parlamentarnih volitev. Če bi sedaj preko predčasnih volitev prevzeli vlado bi ljudje imeli možnost primerjave med vladami a vendar v tako kratem času bi jih to ujelo na nepravi nogi in ne bi uspeli narediti nič (avtogol kvečjemu). Janša ima sedaj tudi osebno sladke skrbi, saj njegova žena pričakuje otroka in tudi podzavestno bi se rad v tem času raje posvetil drugih rečem, razumljivo saj je vendar le človek ( čeprav politični nasprotniki morda o tem dvomijo). Torej opoziciji ne odgovarjajo predčasne volitve. Kaj pa Pahorju? Dejansko bi mu še najbolj odgovarjale, saj zdaj v tem času po pokopu pokojninske reforme na referendumu bo imel zvezane roke in razen "vladat" ne bo mogel storiti ničesar. Torej med možnimi scenariji bi bil ta, da v primeru zmage Janše na predčasnih volitvah bi SD uspel s spretnim političnim marketingom prikazati, da so bili na dobri poti ampak jih je Janša z referendumi knockautiral in onesposobil. Trendi v politični priljubljenosti bi se tako utegnili obrniti. Kaj pa ostali igralci? Predčasne volitve ne ustrezajo tako DeSUSu kot Zaresu.

DeSUS si preko Karla Erjavca, z dolgo izpostavljenostjo pokojninske reforme in koketiranjem s sindakalisti ustvarja dober rejting, nabira si politične točke. Zares pa po eni strani čuti, da je to njihov prvi in morda tudi zadnji mandat v državnem zboru. Torej verjetno se zavestno ali podzavestno njihovim članom melje po glavah » Zdržimo do konca in poskušajmo odnest od tega mandata čimveč«. Predčasne volitve navkljub govorici Golobiča ne pridejo v poštev, ampak kdor kaj ve o politiki ve tudi, da govorica ministra za visoko šolstvo in tehnologijo (ne pozabimo na ULTRO!) gre v smeri kako kanalizirati vsak govor civilne družbe v svoj priskrček in to producirati ven kot da je on to mislil ali skoraj. LDS je pri tem nekako vmes, njim zgleda, da je »cilj teme, da prođe vrijeme«. Kljub opoziciji in kljub politični blokadi so predčasne volitve malo verjetne. Tako ego Boruta Pahorja kot tudi interesi nekaterih vladajočih ne bi dovolili tega in pravzaprav tudi opozicija si dejansko tega ne želi. Bolj možna je delna rekonstrukcija vlade ali pasivno čakanje na iztek mandata. Vse večje stranke tudi nimajo boljšega PR aparata, ki bi jim utegnil kaj doprinesti.

Slovenija ujetnica partitokracije in političnih elit?
Tudi v morebitno »stranko županov«, ki je nekako v formiranju ne verjamem, predvsem zaradi tega ker je to lahko skupek parcialnih lokalnih interesov posameznikov, lobijev ali določenih skupin, ki sicer bi lahko bile pragmatične, vendar jim manjka tako program kot skupna vizija in ob prvih težavah, bi se lahko v parlamentu razcepile na frakcije. Druga morebitna alternativa so Zeleni, ki pa bodo stežka prišli v parlament, morda le v navezavi s SMS. Torej ostaneta dve veliki stranki, ki imata dejansko tako organizacijsko kot ideološko korenine iz časa komunistične Jugoslavije in se raje ukvarjata s preteklostjo kot pa s prihodnjostjo. Nekateri pa so ujeti v tako imenovano blairovsko tretjo pot, ki se je pokazala tudi za preživeto. Političnih akterjev, ki bi znali navdušiti mase in ustvariti mentalni politični presežek ni. Kaj torej pričakovati? Očitno se bo politična blokada še naprej nadaljevala, brez sprememb na političnem parketu pa bo naslednje leto zavladal Janša z že skoraj oblikovano koalicijo. Pravih reform se ne bo lotil, ker ne bo želel žtrvovati priljubljenosti. Iz tega sledi, da bo še več ekonomskih migracij iz Slovenije, predvsem bo veliko bega možganov. Slovenija bo ostala še nadaljnje ujetnica partitokracije in političnih elit. Ljudska revolucija? Ne. Hlapci ne znajo kaj to je.