Ključ do predčasnih volitev v rokah Golobiča

.
117. člen (zaupnica vladi)
Predsednik vlade lahko zahteva glasovanje o zaupnici vladi. Če vlada ne dobi podpore večine glasov vseh poslancev, mora državni zbor v tridesetih dneh izvoliti novega predsednika vlade ali dotedanjemu predsedniku pri ponovljenem glasovanju izglasovati zaupnico, sicer predsednik republike razpusti državni zbor in razpiše nove volitve. Predsednik vlade lahko vprašanje zaupnice veže tudi na sprejem zakona ali druge odločitve v državnem zboru. Če odločitev ni sprejeta, se šteje, da je bila vladi izglasovana nezaupnica. Med zahtevo za glasovanje o zaupnici in glasovanjem mora poteči najmanj oseminštirideset ur.
------------------------------------------------------------------------------------------------------


15. septembra bo moral Borut Pahor predlagati nove ministre za izpraznjene funkcije, ki so jih zasedali člani DeSUS, Zares in predsednica LDS. V vladni zakonodajno pravni službi menijo, da bo moral premier na to vezati zaupnico.

Gregor Golobič (foto: B.M.)

Glasovanje o zaupnici vladi je ena najkrajših in najpreprostejših poti do predčasnih volitev. Premier Borut Pahor bo zaupnico vezal na imenovanje petih novih ministrov, ki za izvolitev v državnem zboru potrebujejo navadno večino opredeljenih poslancev. Zaupnica je izglasovana, če je dosežena navadna večina, torej 46 glasov podpore.

V kolikor se to ne zgodi in predsednik republike po posvetovanju s poslanskimi skupinami v 14 dneh ugotovi, da ni politične večine za izvolitev novega mandatarja oz. tehnične vlade (pobudo lahko vloži katera od poslanskih skupin ali najmanj deset poslancev), mora predsednik republike po poteku 30-dnevnega roka od izglasovane nezaupnice razpustiti državni zbor in razpisati nove volitve. Ustava določa, da morajo biti v tem primeru nove volitve izpeljane najpozneje v dveh mesecih. Torej drži, da bi morale biti predčasne volitve okoli 4. decembra, datuma o katerem se že špekulira.

V državnem zboru sedi 90 poslancev, trenutno ima SD 28 poslancev, SDS 27, Zares 7, SLS 6, DeSUS, SNS in LDS po pet, pet poslancev je del poslanske skupine nepovezanih poslancev, po enega predstavnika pa imata italijanska in madžarska narodna skupnost. Čeprav je uradno koalicija sestavljena iz 33 poslancev in lahko računa še na podporo petih nepovezanih poslancev ima v resnici še več nenačelne podpore. Ta se ji po govoricah obeta iz vrst SNS, ki jo vodi politično pragmatični kameleon in koristoljub Zmago Jelinčič. Torej število poslancev, ki bi zaupnico podprli se dvigne na 45. Pri tem je potrebno upoštevati, da se marsikateri poslanec ni pripravljen odpovedati visokim dohodkom oz. poslanski plači, saj bi ob neizvolitvi bil ob eno leto plače oz. denarnega nadomestila. Seveda se politična kalulacija posameznikom morda izzide, ne pa strankam koalicije, ki bodo zaradi nadaljnega oklepanja oblasti še izguljale javnomnenjsko podporo.

Po drugi strani v opoziciji lahko računajo na sigurne glasove poslancev SDS in SLS, saj si obe stranki na predčasnih volitvah obetajo več tako glede števila poslancev kot manevrskega prostora za kadre. K temu vlaku se utegne priključiti DeSUS kateri bi ostal glede na projekcije na približno isti ravni, poleg tega bi utegnil dobiti tudi mesto v vladi. "Naši poslanci bodo glasovali tudi proti vsem predlaganim ministrom in ministricam, treba je iti na predčasne volitve. Tisti, ki bo glasoval drugače, bo moral zapustiti DeSUS," je odločno povedal pred dnevi Karel Erjavec. Po drugi strani pa naj bi skušal na poslance DeSUS-a pritisniti stari komunist Janez Zemljarič, ki ima tudi svoje kapitalske-nepremičninske interese v Izoli. Ostaja torej odprto vprašanje kako bodo glasovali poslanci stranke Zares. Čeprav je uradna spletna stran stranke ZARES še vedno na dopustu so odgovorni pustili na spletu slikovni posnetek uradnega lista stranke med katerim je obrazec za evidentiranje potencialnih kandidatov za državni zbor do septembra, kot so to določili po 35. seji sveta stranke.Ta indic da slutiti, da bodo poslanci Zares glasovali proti zaupnici. Poslansko skupino Zares sicer vodi eden izmed zadnjih načelnih politikov v DZ, Franco Juri, toda slepo staviti na homogenost te poslanske skupine nikakor ne velja, saj so se v preteklosti razhajali njeni člani kar precej tudi v pomembnih odločitvah. Pri nepovezanih poslancih bi znal presenetiti le Andrej Magajna iz Krščanskih Socialistov.

Politična matematika:
PROTI: SDS (27) + SLS (6) + DeSUS (5)+ ZARES? ( 7) = 38 (45)
ZA : SD (28) + LDS (5)+ SNS (5) + NS (2) + NP (5)= 45 (52)

V Kolikor bi uspela Zares in DeSUS obdržati kontrolo nad svojimi poslanci zaupnica vladi ne bi bila izglasovana za en glas! Političnega kupčkanja se torej ne bo manjkalo.

Prognoza za naslednjo vlado:
SDS 33, SD 14, DeSUS 12, SLS 7, LDS 7, Preporod 5, NS 2, SNS 10.
Koalicija : SDS (33) + DeSUS (12) + SLS (7) + NS (2) = 54

Zakaj so Slovenci hlapci elit?

Že več tednov je odkar po medijih in preko Slovenske tiskovne agencije spremljam proteste po celi Evropi. V Londonu, v Španiji, v Nemčiji, v Italiji. Razlogov za proteste je več, tako proti vladi, kot za nezaposlenost, proti varčevalnim ukrepom, proti globalizaciji, proti homofobiji, proti jedrskim elektrarnam. Pri nas pa nič?! Zelo lahko bi bilo in tudi legitimno, da bi protestirali proti vladi, ampak pustimo to, to je najlažje. Toda taka apatija, da v teh mesecih, ko po Evropi in Balkanu vre (na Hrvaškem je potestiralo v enem dnevu le v Zagrebu 20.000 ljudi) pri nas pa le nemo spremljamo družbeno dogajanje je strašljivo.

Slovenceljni v Slovenistanu znajo godrnjati ob šanku, da bi pa konkretno premaknili svoje riti in storili kaj za širše dobro družbe, da bi bili aktivni…to pa ne. Ampak kje so vzroki, za tako pasivnost naroda? Morda bi se lahko hitro zadovoljili z odgovorom, da smo le en hlapčevski narod kot je dejal sam Cankar, a vendar je zgodovina pokazala, da so se Slovenci še iz časov Karantanije preko kmečkih uporov, preko vpadov Turkov do druge svetovne vojne, NOB in drugega znali upreti in aktivno zaščititi svoje pravice in svoje ozemlje. Zakaj to v današnji družbi ni prisotno, če pa v Franciji podražijo kmetom za 1% odkupno ceno mleka so neredi v mestih, kamionske blokade na cestah in podobno? Kje so vzroki za današnjo pasivnost?

Če se ozremo nazaj v čase rajnke Jugoslavije lahko uvidimo, da takrat povprečnemu državljanu ni bilo treba skrbet za ničesar praktično; vsi so imeli zaposlitev, vsi stanovanja (če ne drugega v real socialističnih blokih), vsak je imel avto (fičko, stoenka ali yugo). Tudi volitve so bile tedaj zgolj formalnost, saj je bila stranka ena in dejansko je o vsem odločala partija. Da, partija je bdela nad vsem. In ne glede ali ima človek pozitiven ali negativen odnos do tega subjekta je potrebno reči, da je funkcijo v svojih okvirjih dobro opravljala. Narod je bil zadovoljen tudi z malim, država je bila operativna in efikasna. Seveda je pa težava v tem, da si je ta partija podredila celo vrsto družbenih podsistemov (sodstvo, policijo, javno upravo…) in poleg tega se je zarasla v vse pore civilne družbe. Predstavniki partije pa so še sedaj na vodilnih mestih v politiki, v več strankah.

Kaj je prava svobodna izbira?

Vse športne zveze, vse kulturne ustanove, pomembna društva so vodili partijski funkcionarji, ki so kot kvalifikacijo imeli rdečo knjižico in ne znanje ali sposobnosti. Ljudje so se tako odvadili zavzemati za svojo lastno dobrobit in tisto družbe, saj je vedno nekdo od zgoraj poskrbel za njih. Volitve, pa so dojemali kot formalnost. Niso razumeli, da je to vzvod preko katerega lahko odločajo, kaznujejo vodilne, ampak so dejansko med že dano paleto odločali kateri oblastnik jim je bolj simpatičen. Velika večina politikov, pa so še vedno politični metuzalemi, preostanki preživelega političnega sistema. Medtem, pa se je igra spremenila, nismo več v socializmu, temveč v demokraciji – a očitno tega ljudje še niso dojeli. Ko se spremeni igra oziroma ko se modificirajo pravila se je potrebno hitro prilagoditi, česar pa v večini tranzicijskih držav niso zmogli. Slovenija ni izjema. Vendar se je za vprašati ali hočemo biti še gledalci in stokat ali stopiti na parket in udariti nasprotnika, čeprav s tem riskiramo, da jih dobimo po grbi ali celo rdeči karton? Rabimo pravo svobodno izbiro. Oziroma kot bi rekel Slavoj Žižek : »To je kot če bi izbirali med jagodno in čokoladno torto; prava svoboda se prekriva z nujnostjo, človek sprejme resnično svobodno izbiro takrat, ko s tem postavi na kocko svojo življenje!«

Narod sit političnih elit

Narod je dejansko sit sedanjih političnih elit, ki so se izkazale za plenilke družbenega premoženja – v 20 letih se je iz Slovenije na raznorazne privatne račune v davčne oaze v tujini izteklo med 30 in 50 miljard eurov denarja. Toliko so pokradli! In pol nekateri jokajo ker smo z pokojninsko reformo zgubili 300 milijonov eurov. Kaj pa tiste miljarde? A jih boste vrnili?!!! Da ne govorimo o Golobiču in njegovemu deležu v Ultri. Pa ljudje božji, sej nima veze to, da je lagal! Tip je imel svoj delež v davčni oazi, Italijani bi temu rekli "evasione fiscale" - oblika davčne utaje! Če minister izigrava lastno državo pri davkih kakšen je to zgled navadnim državljanom.

Kaj pa tujina? Res je, da gre Španiji in Grčiji precej slabo. V Španiji je nezaposlen vsak peti državljan, kar je še več kot v Sloveniji, v Grčiji je cela družbena dezintegracija, tako tudi na Irskem. V Italiji po letih debelih krav imajo recesijo in problemi s priseljenci. Vendar če se vrnemo k političnemu sistemu in volitvam. Družbena angažiranost in volilna udeležba je v razvitih demokracijah dokaj visoka. In to je zelo dobro. . 

Volilci se morajo zavedati, da so oni konzumenti, klienti, uporabniki če hočemo se drugače izraziti. Torej če jim produkt ni všeč morajo naročit novega ne se odločati med staro paleto dotrajanih, zastarelih, neuporabnih. V toku zgodovine je veliko politčnih strank in gibanj rodilo in izumrlo. Čas je za nove. Nove ideje, nove koncepte upravljanja, nove ljudi. Za stare poslati na smetišče zgodovine bi bil najboljši instrument lustracija.

Rabimo novo ponudbo na menuju

A verjetno tega ne bomo doživeli. Kaj nam ostane torej? Glas za novo. V Nemčiji je razočaranost nad Socialno Demokracijo in njeno tretjo potjo, ki se bolj kot ne spogleduje z neoliberalizmom rodilo Die Linke, bolj levičarsko nastrojeno stranko. Prav tako je pred leti rojena stranka v Italiji Sinistra, ecologia e liberta' ( Levica, ekologija in svoboda) dosegla že vzpodbudne rezultate, njen program, ki bi ga lahko opisali kot zmes ekosicialnega in libertarno socialističnega je privlekel že 6-9% volilnega telesa, kar je v 3 letih ogromno. Prav tako se sicer dogajajo premiki tudi na desnem politične polu, kjer pa zadnje čase prednjačijo v evropi nacionalistične, populistično-pragmatične stranke. V Italiji je to Lega Nord, v Angliji Indipendce party Nigela Farega, v Avstriji Svobodnjaki, v Skandinaviji Piratska stranka. Torej izbira je, če želimo izbirati. Sprememba v družbi se bo zgodila le če se bo ta začela pri samih ljudeh in ne bodo čakali, da bo kdo drugi namesto njih.

Torej predčasne volitve da, ampak z novimi strankami in novimi obrazi na menuju, predvsem pa takimi, ki razumejo malega človeka, imajo izkušnje v gospodarstvu in so neobremenjenimi s preteklostjo. Taka pa se mi ne zdi šesterica, ki poziva na volitve, nekateri še bivši ministri SDS-a, Zaresa in SD-ja. Čeprav naj me ne noben ne razumem napak, nekatere izmed njih kot osebe in kot strokovnjake cenim me po drugi strani njihov nastop ne prepriča. Prelahko je namreč biti na državnih jaslih – vsi so namreč zaposleni v javnem sektorju in pljuvati po katerikoli oblasti brez da bi nase aktivno prevzeli odgovornost z oblikovanjem stranke, ki bi imela nove usmeritve in konotacije.