V Istri imamo veliko zazidanih oken, ki spadajo v našo kulturno dediščino. Pa vemo zakaj so nastala?
V srednjem veku ljudje niso želeli
plačevati davka na prihodke. V Angliji si je zato tedanji kralj omislil
nov davek, ki bi bil lažje merljiv. Vsaka hiša ima okna, zato se je
odločil, da bodo višino davka odmerili glede na število oken. Bogatejši
so imeli večje hiše, ki so imele posledično tudi večje število oken. Od
plačila so bili izvzeti brezdomci in ubogi.
Skozi zgodovino so davek uporabljali v
številnih evropskih državah; v Franciji od 24. novembra 1798 leta do
1926, v Veliki Britaniji od 1696 do1851, v Španiji do leta 1910 in na
Nizozemskem od 1821 do 1896.
Pri nas pa se je davek obdržal do prihoda diktatorja Benita Mussolinija.
Pri nas pa se je davek obdržal do prihoda diktatorja Benita Mussolinija.
Davek
je prizadel lastnike nepremičnin, ki so bili dolžni plačevati znesek
sorazmeren s številom in velikostjo oken. Toda Istrani so se iznajdljivo
zatekli k ustvarjanju manjšega števila oken s pomočjo zidarskih del na
že obstoječih stavbah. Mnogi so tako zazidali kakšno okno in s tem
zmanjšali dajatev.
Davku so tako hudomušno rekli davek na svetlobo
ali davek na zrak. Dandanes ne bi bilo čudno, če bi se politiki
odločili za obdavčitev tudi teh dobrin. Davek na okna je odšel v pozabo,
za sabo pa je pustil veliko zazidanih oken.