Niti ni še nastopila prava zima, že smo v Slovenski Istri dočakali prvi sneg in nizke temperature blizu ledišča. In to že v novembru. Na mnogih italilajanskih smučiščih (Zoncolan npr.) je že zapadlo dovolj snega in je ugodno za smuko. Slovenijo so snežne razmere presenetile in promet je zastal. In baje bo še bolj mrzlo. A ni nekdo govoril o dvigu temperature, ki jo prinašajo podnebne spremembe. O CO2 in ostalih rečeh? Kje so sedaj tisti glasni parlamentarci, ki so tako zagnano to zagovarjali. Vneto zagovarjali seveda brez kakršnihkoli tehtnih argumentov!
In ko se enega od teh parlamentarcev vprašal če mi lahko svojo tezo zagovarja in mu predočil protiargumente je zmrznil! System failed! Hja, tko je to, ko imaš govorniške sposobnosti zmanjka pa procesa evalvacije oziroma zagovarjaš druge interese, lastne ali od trenutne politike. V resnici se je ravno pred nekaj leti naš planet Zemlja začel ohlajat!
Imel sem srečo, da smo v Izoli pred nekaj leti med prvimi gostili priznanega strokovnjaka Dr. Alkalaja, ki je na argumentiran in znanstveni način razložil temperaturne procese, ki jih doživlja naš planet. Njegova razlaga je sovpadala z razlago mnogih priznanih strokovnjakov tistega časa, začuda pa ni bila skladna z razlago, ki so jo ponujali v mainstreamu. To razlago je zagovarjala tudi Klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj, ki je bila v tako v ZDA kot v Sloveniji blizu določenim političnim opcijam. Bolj tehtna je pa zvenela razlaga Dr. Miša Alkalaja, čeprav je bila v kontratendenci s splošnim prepričanjem, ki so nam ga takrat vsiljevali masovni mediji.
Spomnim se, da povabiti takrat Alkalaja v Izolo ni bilo lahko, saj je bil gospod ravno na obisku pri njegovih sorodnikih v Izraelu (namreč je židovskega porekla kot pove priimek sam), vendar po mesecu in pol pisanj je vendarle pristal in v palači Manzioli smo imeli zanimiv večer z znanstvenikom, ki je bil tudi pionir interneta na naših tleh, on je namreč naredil enega izmed prvih brskalnikov v Sloveniji, Matkurjo. Upam, da se bova še kaj slišala saj je izredno zanimiv sogovornik, morda bo povedal še kakšno o tej temi ali pa se bomo lotili kakšne druge.A poglejmo si pobliže kaj ne »štima« pri teoriji globalnega segrevanja, ki so nam jo vsa ta leta vsiljevali…
Ali je ogljikov dioksid sploh razlog klimatskih sprememb?
Dr. Mišo Alkalaj nam je takrat prikazal s pomočjo grafoskopa in grafikonov da vidne korelacije med klimatskimi spremembami in izpusti ogljikovega dioksida ni. Kot mnogo drugih znastvenikov meni, da to lahko pripišemo tudi večji aktivnosti sonca. V zgodnjem srednjem veku je že bila velika otoplitev, večja kot je sedaj, to vemo iz zgodovinskih zapisov saj so gradili velike monumentalne stavbe, to je možno z močnim gospodarstvom, na kar je vplivala možnost dvokratne letne žetve. V tistem času pa ni bilo ne avtomobilov, ne toliko ljudi, ki bi z segrevanjem in ostalim onesnaževali toliko kot sedaj. Ogljikov dioksid torej ni kriv za segrevanje in ohlajanje ozračja. Kaj bi morali početi za znižat izpust ogljikove diokside? Malce cinično pravi, da če bi hoteli spravit nivo CO2 na tisto iz leta 1909 bi morali pobit skoraj polovico človeštva in se odreči avtomobilom. To seveda ni možno.
Biogorivo marketinška pogruntavščina
Glede biogoriva oziroma rastlinskega olja iz katerega je narejeno je po njegovem mnenju le marketinška pogruntavščina velikih korporacij in predelovalcev koruze. Namreč, kot navaja, s presežki koruze so pridelovalci imeli probleme, komu ga prodati, saj revnejši sloji nimajo denarja, zato so z marketinško pogruntavščino izsilili prodajo z večjo ceno bogatejšim. Cena koruze se je v tem času povečala za trikrat.
Tudi v Sloveniji že plačujemo davke na izpuste CO2 in jih bomo še več. Zato bi morali kot volilci vedeti vsaj, da teza o kritičnem vplivu človeških izpustov na podnebje še zdaleč ni tako znanstveno utemeljena, kot nas želijo prepričati predlagatelji novih obdavčitev, ponudniki "nizkoogljičnih" rešitev, in poklicni okoljevarstveniki.
Kdor bi hotel vedeti nekaj več o vsem tem naj si prebere novo Alkalajevo knjigo Podnebna prevara, ki je izšla to leto v založbi Ortis in jo dobite na knjižnih policah za 22, 90 eura. Lahko si pa ogledate tudi spodnji videprispevek, ki je dosegljiv na youtubu.


