torek, 30. november 2010

Kje je zdaj to globalno segrevanje?! Meni je mraz!



Niti ni še nastopila prava zima, že smo v Slovenski Istri dočakali prvi sneg in nizke temperature blizu ledišča. In to že v novembru. Na mnogih italilajanskih smučiščih (Zoncolan npr.) je že zapadlo dovolj snega in je ugodno za smuko. Slovenijo so snežne razmere presenetile in promet je zastal. In baje bo še bolj mrzlo. A ni nekdo govoril o dvigu temperature, ki jo prinašajo podnebne spremembe. O CO2 in ostalih rečeh? Kje so sedaj tisti glasni parlamentarci, ki so tako zagnano to zagovarjali. Vneto zagovarjali seveda brez kakršnihkoli tehtnih argumentov!

In ko se enega od teh parlamentarcev  vprašal če mi lahko svojo tezo zagovarja in mu predočil protiargumente je zmrznil! System failed! Hja, tko je to, ko imaš govorniške sposobnosti zmanjka pa procesa evalvacije oziroma zagovarjaš druge interese, lastne ali od trenutne politike. V resnici se je ravno pred nekaj leti naš planet Zemlja začel ohlajat!

Imel sem srečo, da smo v Izoli pred nekaj leti med prvimi gostili priznanega strokovnjaka Dr. Alkalaja, ki je na argumentiran in znanstveni način razložil temperaturne procese, ki jih doživlja naš planet. Njegova razlaga je sovpadala z razlago mnogih priznanih strokovnjakov tistega časa, začuda pa ni bila skladna z razlago, ki so jo ponujali v mainstreamu. To razlago je zagovarjala tudi Klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj, ki je bila  v tako v ZDA kot v Sloveniji blizu določenim političnim opcijam. Bolj tehtna je pa zvenela razlaga Dr. Miša Alkalaja, čeprav je bila v kontratendenci s splošnim prepričanjem, ki so nam ga takrat vsiljevali masovni mediji.

Spomnim se, da povabiti takrat Alkalaja v Izolo ni bilo lahko, saj je bil gospod ravno na obisku pri njegovih sorodnikih v Izraelu (namreč je židovskega porekla kot pove priimek sam), vendar po mesecu in pol pisanj je vendarle pristal in v palači Manzioli smo imeli zanimiv večer z znanstvenikom, ki je bil tudi pionir interneta na naših tleh, on je namreč naredil enega izmed prvih brskalnikov v Sloveniji, Matkurjo. Upam, da se bova še kaj slišala saj je izredno zanimiv sogovornik, morda bo povedal še kakšno o tej temi ali pa se bomo lotili kakšne druge.

A poglejmo si pobliže kaj ne »štima« pri teoriji globalnega segrevanja, ki so nam jo vsa ta leta vsiljevali…

Ali je ogljikov dioksid sploh razlog klimatskih sprememb?

Dr. Mišo Alkalaj nam je takrat prikazal s pomočjo grafoskopa in grafikonov da vidne korelacije med klimatskimi spremembami in izpusti ogljikovega dioksida ni. Kot mnogo drugih znastvenikov meni, da to lahko pripišemo tudi večji aktivnosti sonca. V zgodnjem srednjem veku je že bila velika otoplitev, večja kot je sedaj, to vemo iz zgodovinskih zapisov saj so gradili velike monumentalne stavbe, to je možno z močnim gospodarstvom, na kar je vplivala možnost dvokratne letne žetve. V tistem času pa ni bilo ne avtomobilov, ne toliko ljudi, ki bi z segrevanjem in ostalim onesnaževali toliko kot sedaj. Ogljikov dioksid torej ni kriv za segrevanje in ohlajanje ozračja. Kaj bi morali početi za znižat izpust ogljikove diokside? Malce cinično pravi, da če bi hoteli spravit nivo CO2 na tisto iz leta 1909 bi morali pobit skoraj polovico človeštva in se odreči avtomobilom. To seveda ni možno.

Biogorivo marketinška pogruntavščina
Glede biogoriva oziroma rastlinskega olja iz katerega je narejeno je po njegovem mnenju le marketinška pogruntavščina velikih korporacij in predelovalcev koruze. Namreč, kot navaja, s presežki koruze so pridelovalci imeli probleme, komu ga prodati, saj revnejši sloji nimajo denarja, zato so z marketinško pogruntavščino izsilili prodajo z večjo ceno bogatejšim. Cena koruze se je v tem času povečala za trikrat.

Tudi v Sloveniji že plačujemo davke na izpuste CO2 in jih bomo še več. Zato bi morali kot volilci vedeti vsaj, da teza o kritičnem vplivu človeških izpustov na podnebje še zdaleč ni tako znanstveno utemeljena, kot nas želijo prepričati predlagatelji novih obdavčitev, ponudniki "nizkoogljičnih" rešitev, in poklicni okoljevarstveniki.

Kdor bi hotel vedeti nekaj več o vsem tem naj si prebere novo Alkalajevo knjigo Podnebna prevara, ki je izšla to leto v založbi Ortis in jo dobite na knjižnih policah za 22, 90 eura. Lahko si pa ogledate tudi spodnji videprispevek, ki je dosegljiv na youtubu.

ponedeljek, 29. november 2010

Na začetku je bilo Jajce

Dolgo časa je že aktualna debata o tem kaj je bilo prej – kokoš ali jajce? Sedaj pa so znanstveniki odgovorili na to vprašanje. Nato pa so raziskovalci dveh univerz v Angliji prišli do zaključka, da je bila prej kura.


Pri nastanku Jugoslavije pa smo sigurni, da je bilo prej Jajce. Na današnji dan, leta 1943 se je v bosanskem mestecu Jajcu pričelo II. Zasedanje AVNOJA, kjer je bil sprejet sklep o ustanovitvi Socialistične federativne Jugoslavije. Da, najprej je bilo Jajce in to malo mesto je potem zaznamovalo življenje več generacij v nekdaj skupni državi. Ni bilo kafeta, vozni park so bile samo stoenke, yugoti in podobno. Mleko se je kupovalo v vrečkah, pili smo sok Pingo ampak navsezadnje se nam ni godilo slabo, vsaka družina je šla 2x letno na dopust. Spomnim se smučanj na Krvavcu, Kaninu in poletna kopanja v Vrsarju. Ni nam bilo toliko slabo. O tajkunih se tudi ni pisalo in brezposelnosti ni bilo zapisane v enciklopedijah. Mogoče smo živeli v nekakšnem Matrixu, začaranem balonu, ki se je kasneje razblinil. A bilo je lepo. Tisti balon pa ni ustvarilo Jajce. Tisti »čudež na Balkanu« je ustvarila kura, ki je bila še pred Jajcem – Tito. Ta dan je bil nekoč dan Republike.

Kura, slepa kura

To me asociira na  vic o človeku-zrnu, ki nam ga je enkrat pravil Slavoj Žižek v Portorožu. Bil je človek, ki je mislil, da je zrno. Ko so ga končno ozdravili, so ga izpustili iz bolnišnice, toda naredil je le nekaj korakov in takoj pritekel nazaj v bolnišnico. »Kaj je?« so ga vprašali, »zakaj si se vrnil, saj smo te ozdravili in ne verjameš več, da si zrno«. »Res je, ne verjamem več, da sem zrno, toda zunaj sem srečal kuro in ne vem, če tudi ona to ve«, je odvrnil. V zgodnjih 70. letih je namreč jugoslovanska nomenklatura že vedela, da bo treba izvesti drastične ekonomske ukrepe za rešitev gospodarstva. Toda vse so pustili ... Pretvarjali so se, kot da ne vedo nič ... Kura ni vedela! Vsak od nas rabi neko kuro, nekega piščanca, ki ne ve.

Mimogrede zanimivo, da  je jugoslovanski dolg znašal 16 milijard, vse bivše republike skupaj pa imajo sedaj skupni dolg, ki presega 112 milijard evrov. Nas čaka po krizi kapitalizma morda pot nazaj v socializem? Dvomim. Kot tudi neka Jugoslavija se ne bo vrnila, za njo pa bodo ostali navsezadnje lepi, morda idealizirani spomini, saj nas je večina preživela otroštvo ravno v tem času. 

Torej kura…hvala ti za jajce!