Samomori na Wall Streetu

Epidemija samomorov v bančnem sektorju ne pojenja. Včeraj se je z nebotičnika JP Morgan v Hong Kongu vrgel 33-letni zaposleni Lee. Še en samomor. Število samomorov je sicer naraslo letos januarja, vse pa se vrti okoli JP Morgan. V zadnjih osmih mesecih je bil to že dvanajsti samomor v finančnem sektorju. Poleg tega pa je izginil v neznano še novinar Wall Street Journala David Bird. Ta je pokrival predvsem energetski sektor in trg z nafto. Je zgolj epidemija samomorov kot v Rusiji leta 1990 ali se za tem skriva nov finančni kolaps?

1. ABC Verlag (greetings cards, not finance) — CEO Daniel Eicher — samomor, pustil dve sporočili za seboj, 10. junija 2013

2. Swisscom (telecom) – CEO Carsten Schloter, 49 —  samomor z obešanjem — 23. julija 2013

3. Bank of America — intern Moritz Erhardt, 21 —umrl zaradi izčrpanosti — 12. avgust 2013

4. Zurich Insurance Group AG (insurance) — CFO Pierre Wauthier —  samomor z obešanjem, pustil dve sporočili za seboj, 26. avgust 2013

5. Wall Street — hedge fund exec Robert Wilson, 87 — skočil s 16. nadstropja — 23. decembra 2013. Podaril je 800 milijonov pred smrtjo

6. Wall Street Journal — reporter  David Bird – izginil med poročanjem 1. novembra 2013

7. Swiss Re AG — direktor za komuniciranje Tim Dickenson — podatki avtopsije niso znani, 19. januarja 2014

8. Deutsche Bank AG — executive William Broeksmit — obešanje, 26. januar 2014

9. JP Morgan — bankir Gabriel Magee —  vrgel z nebotičnika Canary Wharf, London —  28. januarja 2014

10. Russell Investment — Mike Dueker, 50 — našli mrtvega pri Tacoma Narrows Bridge, 26. januarja 2014

11. JPMorgan — equities trading executive Ryan Crane, 37 —  nepojasnjeno 3. februarja 2014

12. American Title (zavarovanja) — CEO Richard Talley, 57 —  samomor s pištolo z žeblji, 8 strelov, 7. februarja 

Pomladni Izleti v Istro

Pomladni čas je kot nalašč za izlete v naravo. Napisal sem nekaj predlogov izletniških destinacij na Obali, ki jih lahko obiščete v tem času.

 1. Istrski slap

V dolini reke Dragonje stoji slap Čingarela. Najlažji dostop je iz Kaštela na Hrvaškem, levo po sveže markirani poti (torej po cesti še čez mejni prehod Dragonja Kaštel, pa po serpentinah navzgor do Kaštela). Steza vodi skozi pobočje, imenovano Kras in v smeri proti toku reke Dragonje, potem pa strmo ob jeklenici navzdol v globel in če ni previsoka voda, preko potoka ter na drugi strani potoka, kajpada po ogledu slapu, ob jeklenicah navzgor. Drugo pot najdemo, če se iz vasi Dragonja peljemo še približno štiri kilometre po dolini, dokler na desni ne najdemo cestnega odcepa. Ko se pripeljemo do zapornice, pustimo avto. 

Čas hoje: 1ura

2. Izolske pešpoti

V Izoli so ob 109. obletnici Parenzane ponovno odprli štiri pešpoti, ki delno potekajo po stari poti istrske ozkotirne železnice.

KRAJŠA POT NA HRIB
• Izola-Baredi-Šared-Livade-Jagodje-Izola
• dolžina 10,4 km ali 12,6 km z različico preko Šareda
• skupne hoje je za 3 ure ali 3,5 ure po cestah in kolovozih

DOLGA POT NA HRIB
• Izola-Viližan-Baredi-Šared-Dobrava-Belvedere Simonov zaliv Izola
• dolžina 14,4 km ali 16,6 km z razlčico preko Šareda
• skupne hoje je za 4 oziroma 5 ur po cestah in kolovozih

POT PO SONCU
• Šared-Sv. Jakob-Baredi-Gažon-Srgaši-dolina Drnice-Grbci-Šared
• dolžina 9 km ali 11,7 km (daljša različica preko Gažona)
• skupne hoje po cestah in kolovozih je 2,5 uri oziroma 3,5 ure čez Gažon

STRUNJANSKA DOLINA
• Izola-Jagodje-Parenzana-Ronek-Belvedere-Simonov zaliv-Izola
• dolžina 10,8 km
• skupne hoje je za približno 3 ure po cestah, kolovozih in stezah

3. Tinjan

Rimska cesta je nekoč tekla skozi Škofije med pobočjem Tinjana in Miljskih hribov (ostanki le-te so vidni na križišču Bivje za katero je na starih mapah zapisano ime Ancarano).Iz Zgornjih Škofij do 4 km oddaljenega Tinjana pelje SPP ves čas po lokalni asfaltni cesti, speljani po odprtem slemenu Tinjanskega hriba, ki se polagoma spušča proti zahodu. Odpirajo se lepi razgledi na gričevnat svet z vasjo Plavje, na Tržaški zaliv in Trst na severni strani, na Zgornje in Spodnje Škofije ter na Miljski polotok proti zahodu, na Koprski zaliv in Koper na jugozahod. Škofije so dobile ime po kolonih, ki so jih tod imeli koprski škofje. Tu se ob spuščanju srečamo z oljkami in figovci, ki opominjajo, da se bližamo morju.

Čas hoje: 1 ura

 4.Dolina reke Dragonje in Škrline

To je zelo priljubljena izletniška točka, tako za domačine kot za turiste. Dragonja je presihajoča reka, ki se pri Sečovljah izliva v Jadransko morje. V srednjem in zgornjem toku je ohranjena v naravnem stanju, na svoji poti prek flišnih skladov slovenske Istre, pa ustvarja zanimive geomorfološke pojave, razkriva flišne plasti in ustvarja tolmune. Reka in pritoki so zanimivi predvsem v času od jeseni do pomladi, ko je v strugah več vode. Prek vodoravnih plasti peščenjaka se preliva v slapovih - eni najslikovitejših so prav ob sotočju Dragonje in Rokave na Škrlinah. V sušnem obdobju reka in pritoki pogosto presahnejo. Nekdaj so bili ob vodi številni mlini, ki so danes večinoma ruševine. Obnovljena sta Mazurinov in Kodarinov mlin.

Čas hoje : 1 ura