Za šankom z morilcem

Človeku se marsikaj zgodi, še posebno ko je v opitem stanju. No pač, veseli december je dobri razlog, da rukneš kakšen kozarček več kot ponavadi. In v takšnem opitem stanju se tudi pogovarjaš z ljudmi s katerimi se mogoče ne bi trezen.

V četrtek smo se odpravili v Ljubljano s klapo naveličani mrtvila, ki vlada za praznike na Obali, še posebno v naši rodni Izoli. Ker smo imeli preko znancev zrihtan prost vstop v improvizirani diskoteki Kurzschluss smo se odločili za večer elektronske glasbe. Po nekaj kozarčkih domače srbske rakije (iz Čačka) in chivas regala smo se odpravili s taksijem proti gospodarskem razstavišču. Spotoma smo se pridružili nekim veselim Štajerkam in odšli proti kletnim prostorom Slovenijalesa, kjer je sedaj ta diskoteka, ki smo jo ljubkovalno preimenovali „kurc na fršlus“.

DJ UMEK, Photo: Filip Đurić, Urša Satler

DJ Umek je na začetku takoj dvignil temperaturo, vzdušje je kasneje le še stopnjeval italijanski duo Phunk Investigation, na koncu je pa rolal Bano, ki sem ga okoli 2h ponoči srečal tudi na plesišču. Z njegovo višino ga praktično ne moreš zgrešiti. Okoli 3.15 sem že tretjič srečal nekega Izolana, ki se mi je na videz zdel znan, prav tako jaz njemu. Ogovoril me je. Po nekaj besedah sva odšla do šanka, vprašal me je če mu plačam pijačo. Vprašal sem ga ali bo pivo. Želel je viski colo. Naj mu bo sem si mislil. Hvaležen mi je ponosno pokazal svojo dovolilnico in razložil, da so ga za božično-novoletne praznike izpustili iz zapora. Zapomnil sem si ime, ki je bilo zapisano na kartončku. Vprašal me je če ostanem tam, da gre v kadilnico. Čakal sem pet minut in odšel na plesišče. Ob štirih, ko je pričel rolati Bano alias Dataminions. Ritem je malce padel, utrujenost je naredila svoje in odšli smo peš proti Rožni dolini. Naslednje jutro sem poguglal ime znanca. Bil je to E.Š., ki je obsojen na šest (6!) let zapora zaradi smrti Zorana Jankoviča ( fant je imel isto ime kot politik PS, ja). Napad nanj se je zgodil na neki zabavi leta 2005 v Mladinskem centru Mostovna v Solkanu. Po štirih letih kome je umrl zaradi možganskih krvavitev. Mislim, da bo E.Š. še vsaj pet let sedel v zaporu.

Ni mi jasno kako je lahko na prostosti človek, ki sedi zaradi umora. Slovenska „pravna država“ ali sem jaz prestrog in si vsak zasluži drugo šanso. Starši ubitega fanta si mislijo verjetno drugače. Ne vem...

Istrske pošasti

Jesen in zima sta čas, ko so dnevi krajši, noči pa daljše. Ob večeru si tako marsikdo privošči ogled kakšne grozljivke, v kateri ne manjka pošasti in mitoloških bitij. Teh ima veliko tudi Istra, vendar je večina odšla v pozabo tudi zaradi kasnejšega vpliva rimskokatoliške vere, ki je izkoreninila poganske običaje. Predstavil bom le nekaj najbolj znanih.

Kersnik

Kresnik je še vedno kontroverzen in skrivnosten lik, tako po izvoru svojega imena kot tudi po mestu in funkciji, ki naj bi ju imel v slovenski, slovanski in indoevropski mitološki zgradbi. O izvoru naziva kresnik obstajata dve temeljni razlagi, ki se precej razlikujeta: po prvi naj bi ta izraz izhajal iz besede krst, po drugi pa se izraz kresnik izpeljuje iz besede kres.

Mora je močno razširjena med zahodnimi in južnimi Slovani, kjer poleg nočne tesnobe označuje tudi mitološko bitje, ki ljudi v spanju duši, jim sesa kri ali mleko s prsi in tudi drugače škoduje ljudem in živalim. Grki poznajo podobna božanstva, povezana s težavami, ki jih ima človek v snu.

Orko je pošast, ki jo lahko zaman iščemo v slovanskih jezikih, saj se kot beseda latinskega izvora pojavlja predvsem v romanskih jezikih. V grško-rimski mitologiji obstaja beseda orco, orcu(m); orcus je prvotno označeval pokrajino smrti, kasneje pa se je Orcus imenoval antični rimski bog podzemlja. V evropskem ljudskem izročilu orco predstavlja demonično mitološko bitje, prisotno v Italiji, na obmorskem pasu Hrvaške in v zahodni Sloveniji. V italijanščini, kjer je izraz orco globoko ukoreninjen, je ta beseda še danes v splošni rabi v različnih kontekstih: označuje npr. izrazito grdega človeka, v dialektološki rabi pa obstaja kot pogosta kletvica. V slovanskih deželah pogosto uporabljajo namesto orka tudi izraz mrak.

Volkodlak. Evropska verovanja, ki se nanašajo na to mitološko bitje, so presenetljivo konstantna in v osnovi skladna. Pogosta mitološka tema – sobivanje živalske in človeške identitete znotraj enega bitja – je v volkodlakovem primeru izpeljana kot likatropija, križanje volčje in antropomorfne narave, pri kateri ena izključuje drugo. Kljub temu da so volkodalkove karakteristike v osnovi precej nedovzetne za spremembe, se v Istri velikokrat mešajo z vampirizmom. Vampirske poteze tako najdemo tudi v izvornemu likantropskemu bitju.

Štriga in štrigon zasedata posebno mesto v paleti mitoloških bitij slovenske Istre. Oba izraza sta pogosto uporabljena kot zbirni pojem za mitološka bitja in neobičajne pojave, enako pa tudi besede, izpeljane iz obeh izrazov, delujejo kot nadpomenka za večino magijskih fenomenov, prisotnih v slovenski Istri. Beseda korenini v starogrškem strix, strigos, kasneje pa latinskem striga, strigis, ki pomeni nočno ptico, sovo oziroma demona, ki pije kri.