Mati, ki je nimamo radi?

Koledarska jesen, ko se dnevi krajšajo in noči daljšajo, je tu. Čas, ko se takoj, ko lahko, zaradi zmernejših temperatur odpravimo na sprehod ali se usedemo na kolo, reke pa po poletnem obdobju znova napolnijo svoje struge. Tudi v tem letnem času je narava zanimiva, predvsem zaradi vseh pisanih barv, v katere se odene. Navadno se zavemo pomembnosti posamezne stvari šele, ko nam je zmanjka. Žal si tega pri naravi ne moremo privoščiti, saj popravnega izpita pri njej ni. Kakšen odnos pa sploh imamo do nje in ali se zavedamo, kako zelo smo dejansko odvisni od nje oziroma kako pomembno je, da živimo v sožitju z njo?

Narava je vse okoli nas, je veliko bliže in na dosegu kot na primer oddaljen gozd ali jasa na njegovem robu. Človek se je skozi stoletja kot domnevno razvita žival odmaknil od narave in pozabil, da je pravzaprav del nje. Vrsto let smo jo onesnaževali in tudi danes ni nič drugače. Sežigalnice, terminali, smog, kemična industrija, izlivi nafte, bleščice iz Luke Koper, ... Z vsem, kar počnemo, se je tako ali drugače dotikamo. In vedno, kadar je naše ravnanje škodljivo, se nam to (slej ko prej) povrne. Saj veste, kdo je odgovoren za vse klimatske spremembe, izumiranje živalskih vrst, moderna obolenja ali pa "zgolj" cvetenje morja. Človek.

Če pokukamo v register divjih odlagališč društva Ekologi brez meja, hitro izvemo, da je samo v koprski občini čez 300 divjih odlagališč, očiščen pa je zgolj manjši del. Le slabega pol leta po okoljski akciji Očistimo Slovenijo se na divjih odlagališčih v slovenski Istri ponovno pojavljajo odpadki. Je šlo zgolj za instant akcijo in je današnje stanje posledica tega, da ekološko še vedno nismo dovolj zavedni? Ali pa je razlog res banalen − da nimamo več prostora za odpadke?

V bistvu so smeti le vrh ledene gore. Vse pogostejša so opozarjanja na zvočno in svetlobno onesnaževanje, ki je na Obali močno prisotno. Marsikdo poreče, da imamo očitno preveč morja in kopnega, da z njim delamo kot svinja z mehom. Dovolj je pogled usmeriti v tla, na nekaj kvadratnih metrov asfalta ali tiskanega betona. Še vedno, pa čeprav so koši za smeti res na vsakem koraku, je povsod ogromno žvečilk in cigaretnih ogorkov. Znanka z Norveške je pripomnila, kako smo na Balkanu obsedeni s prevoznimi sredstvi. Zanje zapravimo cele plače, avto pa menjamo na nekaj let. Norvežani v nasprotju z nami vsak trenutek iščejo stik z naravo, do trgovine pa se odpravijo peš, tudi če je ta oddaljena nekaj kilometrov. Mi pa še 500 metrov ne zmoremo brez avta. Je to tudi eden izmed razlogov, da spadajo oni v razviti del Evrope, mi pa ne?

Betonska džungla

Tisti, ki jim je mar za okolje, verjetno ne najdejo istega jezika s priletnimi lobisti tipa Janez Zemljarič, ki bi radi vrgli tone betona na še zadnje nepozidane koščke obale pri Izoli. Kdo je tukaj nor? Naravovarstveniki in Zavod za varovanje naravne dediščine zagotovo ne. Sicer mi ni čisto jasno (umsko) zdravje države in državljanov, ki omenjenemu gospodu dovolijo opravljati kakršno koli javno funkcijo, vedoč, da je eklatantno kršil človekove pravice v nekdanji skupni državi. Mislim, da človek, ki dokazano ni imel spoštovanja do tujega življenja, ne more imeti spoštovanja niti do narave. Na srečo najdemo na Obali tudi tako ali drugače zaščitene, predvsem pa nedotaknjene zelene oaze, kot so Sečoveljske soline, Krajinski park Strunjan ali pa Krajinski park Dragonja. Ti koščki morajo ostati taki, kot so, tudi za naše zanamce. Narave si namreč nismo prilastili, ampak jo imamo samo na posojo! Lepo bi bilo tudi, da izboljšamo javni promet na Obali, saj bi s tem prispevali k zmanjšanju onesnaževanja, pa tudi kak dodaten mestni park in park za živali bi prišla prav. Tudi s tem bi se namreč kakovost življenja na Obali (vsaj malo) izboljšala.

In če se še nismo, je skrajni čas, da se zamislimo nad staro indijansko modrostjo, ki pravi: "Ko bomo podrli zadnje drevo, ko bomo ulovili zadnjo ribo, bomo ugotovili, da denarja ne moremo jesti." Bo že tako.

Social wars: Wall street

Te dni se je razplamtela prava revolucija na Wall Streetu. Tržnico na kateri se je začela finančna kriza, ki zdaj pesti celoten svet so zasedli ljudje. Nemiri. Množične demonstracije. Policija zapira protestante. Svetovni mass mediji so tiho. Zakaj?

Po prvem tednu zasedbe so si protestanti improvizirali kampe, naredili barikade iz koles v srcu Financial Districta, v bližini Zuccoti parka. Lokalci so manifestacije poimenovali kar »Sept17«, saj so se na ta dan začele.

MAIN STREET VS WALL STREET?!

Dve vrsti policajev spremlja dogajanje že teden dni, postavili so železno ograjo, da bi zavarovali Stock Exchange in ostale cone. Policija je po direktivi župana Bloomberga tolerirala prisotnost protestantov in se omejila le na njihovo nadzorovanje. Včeraj (sobota 24. september) pa je prišlo do prvih incidentov in policija je prijela 80 ljudi. Vsi so obtoženi oviranja prometa.

Predstavnik protestantov, Patrick Bruner je na improvizirani tiskovni konferenci pred dnevi dejal: » S tem nam delajo le reklamo.« Protestanti, ki imajo drugače le spalne vreče, kolesa, dežnike in anorake so vsi opremljeni z računalniki znamke Apple. Kljub protestu proti korporacijam.

»Naš namen je zaustaviti vse transakcije, četudi za eno samo minuto. Če bomo pri tem uspešni bomo dokazali, da 99% populacije ne sme zgubiti proti 1%, ki ne ve, kako vložiti v prihodnost ampak jo le uničiti:« Protestirajo tudi proti temu, da bi se reševalo banke, proti kreditni krizi in proti eksekuciji Troya Davisa iz Georgie, ki ga bo sodišče bojda ubilo, čeprav naj bi bil nedolžen.

Robert, italo američan srednjih let, nekdanji zaposleni na Wall Streetu je za italijanski medij L'Unita' dejal: » Izgubil sem delo v prvem valu krize, leta, 2009. Spal sem pri prijateljih , na cesti, v zavetiščih za vojne veterane. Izgubil sem vse. Sedaj sem tu med anarhisti, študenti, veterani. Veš kakšna je razlika med mano in temi mladeniči?.« Nadaljuje z kislim nasmehom: » Oni so mislili, da imajo prav. Jaz vem, da imajo prav.«

Na Union square-u je policija z oranžnimi plastičnimi mrežami odšla nad protestante, nekaj videov objavljenih na medmrežju kaže tudi uporabo solzivca proti ženskam, ki so bile že izolirane od množice in človeka z okrvavljenim obrazom, ki ga policaj vrže na tla in vklene v lisice. Mirne demonstracije očitno so začele motiti kravatarje na Wall Streetu. Ali bodo začele motiti tudi borzo in gospodarsko stanje ZDA? Bi netrgovanje na borzi povzročilo propad ZDA? Ali je zato medijski mrk o tem v ZDA in tudi v Evropi. Če izvzamemo nekaj manjših, liberalnih ali skrajno levičarskih medijev o tem nisem slišal globljega poročanja. Niti pri nas, še manj da bi o tem poročala RTV Slovenija, ki naj bi bila javni zavod.

LE ROCK JE DO ZDAJ USTAVIL WALL STREET

Kot velja za večino ljudskih protestov zadnjih let se je tudi ta začel organizirat preko socialnih medijev. Nekateri pravijo, da stoji za protesti tudi zloglasna skupina Anonymous.  Saj veste, kaj pravijo v sporočilih na youtubu:« Mi ne odpuščamo, mi ne pozabljamo! Pričakujte nas!«. Vsekakor zanimivo če bo prišlo te dni do eksalacije in če se bo medijski mrk še nadaljeval.

Zadnji, ki so uspeli ustaviti Wall street so bili  Raige against the machine. Njihov videospot na katerem je to dokumentirano je posnel Michael Moore. Spot je bil v začetnih mesecih krize odmaknjen iz youtuba. Kasneje se je znova pojavil. Tako je to takrat zgledalo in slišalo…