petek, 26. november 2010

Koga moti Istra?

Originalni grb S.Istre
Že nekaj let se v Sloveniji govori o ustanovitvi pokrajin. Ena izmed teh pokrajin naj bi se poimenovala Obalno - Kraška pokrajina. Meni osebno se zdi to poimenovanje omalovažujoče in reduktivno, saj Obala pomeni le pas zemlje, ki je takoj v stiku z morjem. Ta termin nikakor ne more opisati naše regije Istre.



Istra je od vedno ena izmed zgodovinskih evropskih pokrajin, tako kot sta to na primer Alzacija in Lorena v Nemčiji ali Korzika v Franciji. Čeprav so te pokrajine v zgodovini spadale pod različne državne tvorbe, so vedno ohranile ozemeljsko celovitost, kar nažalost se v istrskem primeru ni zgodilo. Narod v Istri je bil vedno multietničen, multilingvističen in kulturno raznolik. Imel je pa vedno močno povdarjeno svojo regionalno identiteto, katera je že dovolj postala krhka, ko so nas pred 20 leti fizično ločili z mejo. V naši regiji so se menjali lastniki in zastave, vendar je Istra vedno ostajala Istra. Izbris imena Istra pomeni tudi izbris regionalne kulturne identitete.

Slovenska Istra doživlja zadnja leta hude gospodarske udarce, finančna kriza, ki je zajela svet je bila za Istro le še pika na i. Gospodarske družbe niso slabo poslovale, vendar niso imele enakopravne možnosti za razvoj, kajti notranjepolitični dejavniki so precej vplivali nanje tako preko lastništva kot glede smernic razvoja. Centralna politika, ki ima svoj sedež v Ljubljani je omogočala managerske prevzeme, ki so se kasneje izkazali za pogubne in so peljali družbe bodisi v propad, selitev proizvodnje v druge regije, prodajo tujim lastnikom ali zmanjševanje kadra zaradi sinergijskih učinkov ( Istrabenz, Mehano, Droga, Inde, Tomos itd.). Ta ista politika danes določa, kako bomo živeli vnaprej, brez da bi o tem karkoli vprašali lokalno prebivalstvo.

Določili so nam že gospodarsko panogo- turizem, hkrati pa bi radi pred hotelom zgradili plinski terminal, katerega bi lahko tržili kot turistično zanimivost Slovenske Istre. Če so nam že vzeli vsa delovna sredstva, vse tovarne, naj nam pustijo vsaj dostojanstvo, da sami izberemo kako se želimo poimenovati.

Alica v Čudežni deželi



Na današnji dan je leta 1865 izšla prva knjiga o Alici v čudežni deželi. Otroška zgodba boste rekli? Da, a vendarle več kot samo to. V resnici ima zgodba, ki jo je Lewis Caroll napisal za Alice Liddell (realna »Alica«) veliko skritih pomenov, ki jih je pač avtor zamaskiral in jih je potrebno brati med vrsticami, seveda, če bi pisal določene stvari preveč eksplicitno družba ne bi bila preveč razumljiva do njega. Pomen so razbrali šele ko so prebrali njegove dnevnike.

Pripoved dobi svoj pomen šele ko sestavimo vse koščke puzzla in jih združimo, postavi se mreža simbolov in figur. Pravzaprav so to psihološke-medicinske metafore za označit tako določene bolezni kot določene psihoaktivne substance. Tako najdemo v tekstu namige na prosopagnosio (bolezen pri kateri bolnik ne razlikuje poteze obraza oseb in jih ne zna ločiti), omenjen je pretres možganov, nespečnosti, dismorfičnem sindromu, selektivna acalculia ( osebek ni zmožen enostavnih matematičnih kalkulacij). Da o norih gobah in podobno niti ne govorimo.


PRVI TWEET FILM
Filma Alice v Čudežni deželi 2 na srečo ne bomo videli, saj je ravno v teh dneh režiser Tim Burton objavil, da do tovrstnega snemanja ne bo prišlo. Od projekta naj bi odstopil tudi Disney. Se bo pa Burton lotil zanimivega projekta: Čudovito truplo. Prvi film, ki ga bodo pisali oboževalci-gledalci.

Pravila "projekta Cadavre Exquis" (Čudovito truplo), kot je igro krstil, so povsem preprosta: iz naftalina je potegnil malo starejšega junaka (ime mu je Stainboy) in za iztočnico ponudil prvi stavek ("Stainboy je bil zaradi svoje neoporečne izkušenosti pozvan, naj preuči skrivnostno, svetlikajočo se lepljivo snov na tleh galerije.").



Od tu dalje lahko nadaljevanje (v največ 140 znakih) "tweeta" vsak - in na koncu vsakega dneva je najboljši stavek dejansko priključen vsem predhodnim. Z njegovo večno "muzo" Johnnyjem Deppom pa se bosta skupaj lotila priredbe priljubljene (grozljive) televizijske nadaljevanke iz šestdesetih let Dark Shadows (slov. Temne sence)