Davek na svetlobo

Višina davka na nepremičnine, ki bo sedaj začel veljati  bo od občine do občine različna. Ljudje so dobili obvestila o izmeri, ki se med seboj precej razlikujejo in lahko se zgodi, da bo sosed plačal nižji davek kot vi. Toda v preteklosti smo imeli v naših krajih že podoben davek na nepreminčnine, njegove posledice pa so še danes vidne na pročeljih hiš. V Izoli so marsikatero pročelje prenovili in prebarvali, pri tem je v manjšem delu sofinancirala tudi občina. Zakaj pa je prišlo do tega davka?

V Istri imamo veliko zazidanih oken, ki spadajo v našo kulturno dediščino. Pa vemo zakaj so nastala?

V srednjem veku ljudje niso želeli plačevati davka na prihodke. V Angliji si je zato tedanji kralj omislil nov davek, ki bi bil lažje merljiv. Vsaka hiša ima okna, zato se je odločil, da bodo višino davka odmerili glede na število oken. Bogatejši so imeli večje hiše, ki so imele posledično tudi večje število oken. Od plačila so bili izvzeti brezdomci in ubogi.

Skozi zgodovino so davek uporabljali v številnih evropskih državah; v Franciji od 24. novembra 1798 leta do 1926, v Veliki Britaniji od 1696 do1851, v Španiji do leta 1910 in na Nizozemskem od 1821 do 1896.

Pri nas pa se je davek obdržal do prihoda diktatorja Benita Mussolinija.

Davek je prizadel lastnike nepremičnin, ki so bili dolžni plačevati znesek sorazmeren s številom in velikostjo oken. Toda Istrani so se iznajdljivo zatekli k ustvarjanju manjšega števila oken s pomočjo zidarskih del na že obstoječih stavbah. Mnogi so tako zazidali kakšno okno in s tem zmanjšali dajatev.

Davku so tako hudomušno rekli davek na svetlobo ali davek na zrak. Dandanes ne bi bilo čudno, če bi se politiki odločili za obdavčitev tudi teh dobrin. Davek na okna je odšel v pozabo, za sabo pa je pustil veliko zazidanih oken.

Kaj na Obali šteje?

Nevihte so odgnale poletje, s seboj pa prinesle težko pričakovane padavine. Teh smo bili večinoma veseli vsi, še najbolj kmetje, ki jim jo je letošnja dolgotrajna suša pošteno zagodla. Končalo se je obdobje počitnic, visokih temperatur in lahkotnih oblačil. Znova vstopamo v delovno obdobje, najmlajši pa se vračajo v šolske klopi. Pričenja se tudi novo obdobje za najrazličnejše prostočasne dejavnosti. Nekateri komaj čakajo, da se spet lahko vpišejo na tečaj masaže, plesne vaje ali aerobiko. Pa so, in če je odgovor pritrdilen, v kolikšni meri, tovrstne dejavnosti v resnici pomembne v teh težkih ekonomskih časih?

Večer na festivalu JEFF v Kopru, foto: Aleš Rosa

V začetku septembra se znova zaženejo društva, pa tudi ljudje poprimejo za kakšno športno dejavnost. Pa naj gre za fitnes, mali nogomet, kolesarjenje ali pa hojo v hribe. Druge bolj zanimata kultura in umetnost. Slednji zato raje obiščejo galerije in gledališča ali pa se udeležijo kakšnega ex-tempora. Ob preverjanju, koliko  aktivnih društev je v tem trenutku v Obalno-kraški regiji, visoka številka preseneti: teh je kar 1265!

Za vsakega nekaj

Zatorej zlahka rečemo, da se res lahko najde za čisto vsakega nekaj, pa naj gre za borilne veščine, etnološko obarvane vsebine ali izdelavo ročnih izdelkov. Predvsem pa številka izniči popularni rek "Obala, ke bala". Na Obali lahko počnemo res marsikaj, le pogledati moramo okoli sebe in izbrskati informacije, kaj vse imamo praktično na dosegu roke. Res pa je, da je lažje sedeti na kavču in tarnati. A vemo, da tako ne bomo dočakali nobene nove izkušnje, prav tako bomo prikrajšani za nova poznanstva. Prostočasne dejavnosti namreč ne vplivajo pozitivno le na naše telo, počutje in um, imajo tudi zelo pomembno družabno komponento. Nekateri prek plesnega tečaja spoznajo svojo boljšo polovico, drugi spet v navijaškem društvu spoznajo prijatelje, s katerimi se tako ujamejo, da gredo nato tudi na kakšno zabavo ali koncert. In ne smemo pozabiti! Hobiji lahko postanejo tudi uspešen posel. Pomembno je širiti lastna obzorja in pridobivati nove izkušnje, pa tudi ustvariti širši socialni krog. Vse skupaj se pravzaprav začne že, ko otroci začnejo hoditi v šolo in obiskovati interesne dejavnosti, ki nam lahko dajo celo več izkušenj za življenje. Temu pritrjuje tudi priznani klinični psiholog dr. Robert Trunkl.

Prostočasne dejavnosti ne vplivajo le na dobro počutje posameznika, njihove koristi vplivajo tudi širše. Medijsko bombardiranje o krizi je privedlo do psihološke blokade prebivalstva. Ljudje manj trošijo, saj se vsi bojijo, kaj bo prinesel jutrišnji dan. Da je zmanjšana notranja potrošnja dejansko nadvse zaskrbljujoča, so opozorili tudi predstavniki Slovenskega statističnega urada ob razgrnitvi podatkov, da je imela naša država  v prvi polovici leta 3,2 odstotni padec BDP-ja, največ v EU!

Kriza se je začela kot kriza vrednot, na družbeni ravni. Torej jo moramo na tej ravni tudi rešiti. V času potrošništva smo ljudem in medčloveškim odnosom dajali premalo pomena. To je potrebno spremeniti. In pri tem velja imeti v mislih besede slavnega fizika Alberta Einsteina: "Ni nujno, da vse, kar je mogoče prešteti, tudi šteje, in ni nujno, da je vse, kar šteje, mogoče tudi prešteti."