Je kapitalizem kriv za zdajšnjo gospodarsko krizo? Ne. Je bila prva gospodarska kriza v ZDA? Tudi ne, ampak že leta 1800 pred našim ( krščanskim ) štetjem. Zgodovina je zanimiva veda, seveda če se jo zna analizirat in se jo ne jemlje kot neko vedo v kateri so važne le letnice in dogodki. Bolj so važna dogajanja in vzročno-posledične povezave. Če jih zaznamo lahko tudi v določeni meri napovemo prihodnja dogajanja saj človeška zgodovina se rada ponavlja. Včasih se pa take stvari rado pomete pod prag in skrije nekam saj se ve, da najboljši narod je zabit narod. Nevednost je pa najboljši instrument za vladanje gospodarsko političnih elit.
Prva Gospodarska kriza
Mezopotamija. Babilon. Leto 1800 p.n.š….takrat se je zgodila prva kreditna kriza v zgodovini. Banke so pravzaprav izumili Babilonci. Takrat so kmetje »depozit«-irali žito v vladne silose v zameno pa so dobili certifikate. Ti certifikati so postali počasi monetarno sredstvo za izmenjavo za vse drugo. Tisti, ki so skrbeli za izdajo certifikatov pa so postali »bankirji« in so začeli posojat z obrestmi, za rezervo so začeli le znaten del vseh sredstev. Problem je prišel ko je nastala situacija v kateri je velikost dolga bilo večje od žita, ki je bilo dejansko na razpolago.Tedaj se je mogočni kralj Rim-Sin ( takrat je bil bolj močen od nekega Hamurabija ) odločil odpraviti vse dolgove…namreč njegovo vojsko so sestavljali kmeti, ki so imeli v lasti zemljo, ne pa sužnji. Če bi kmeti propadli bi padli v suženjstvo kar bi zmanjšalo njegovo vojsko. Torej ni ga gnala dobrohotnost, ne…želel je močno vojsko za nova osvajanja. Bankirji so takrat propadli. Morda prvič in zadnjič. Toda krize v Mezopotamiji so se ponavljale in sledil je propad Babilona. Bankirji pa so se odpravili dalje….in so s kamelami ali konji prijezdili v Egipt.
Iste trike so bankirji uporabljali v Egiptu ( leta 1500 p.n.š) s faraoni, vse tja do prihoda Aleksandra Makedonskega. O neki krizi govori tudi Biblija : nek Jožef, ki je imel v oskrbi silose je naredil podobno krizo kot je bila tista na ozemlju, kjer sedaj stoji Iraq, država izjemno bogata z nafto.
Vae Victis
Gorje poraženim. Zmagovalci pišejo zgodovino. Tako jo je tudi Cicero, veliki govornik, ki je ostal v zgodovini zapisan z zlatimi črkami medtem ko je njegov nasprotnik obveljal za temno osebnost Rimskega imperija, anarhista ki je škodil Rimski državi. Vsaj tako nas učijo v šoli. Pa je res tako? Cicero je bil sin aristokratske družine, konzervativec medtem ko je Katilina bil razvpiti rimski patricij iz razmeroma nepomembne in obubožane družine, Sulov legat, ki se je leta 68 pr. n. š. povzpel do preture in nato do namestništva v Afriki. Uspel je torej z lastnimi sposobnostmi. Podpiral je socialne in ekonomske reforme, bil je na strani ljudstva in velik idealist, ki je hotel preobraziti republiko, ki je v njegovih očeh postajala dekadentna. V tistih časih so namreč particiji zapravljali bogastvo; bilo je kruha in iger. Če bi uspel bi bil morda Chavez tistega časa. Če…a ni bilo tako. Kar zgodovina velikokrat zamolči je, da takrat je bila v Rimu kreditna kriza. Patricijske družine so za svoj hedonističen in uživaški slog rabile veliko denarja, v zameno za to - kot garancijo- so dale lastne zemljiške posesti in hiše. Tunike narejene iz drage kitajske svile so dosegale vrtoglave cene in tako razvrednotile rimski sestercij. Dolg se je kopičil. Katalina je v svojem političnem programu predstavil izbris dolga. To ni dišalo bankirjem, ki so bili babilonsko-egiptovsko-grških korenin ( glej ga zlomka! ). Niso tega dovolili, Katalina je bil poražen in ubit, patriciji so postali sužnji….ostalo je zgodovina….ki se ponavlja.
Kdo je pa izumil čeke in papirnati denar?
Čeke so izumili vitezi templarji. Ker so morali potovati v oddaljeno sveto deželo se bojevati proti arabcem ni bilo varno potovati z sabo z bogatstvom. Izmislili so si sistem čekov: romarji so lahko v domačideželi položili v templarske sedeže (prvotne banke) denar in ga nato dvignili, ko so dospeli v Sveto Deželo.Tako niso tvegali biti oropani, če so jih roparji na poti v Jeruzalem napadli. Začeli so tudi upravljati denar, oblikovali neko prvo obliko bančništva in radi dajali posojila.
Kitajci so papirnati denar uvedli okrog leta 800 n. š. v času vladarja Hien Tsunga in ga uporabljali več stoletij. Ta papirnati denar ni imel nobene vrednosti kot dobrina in je vlogo denarja lahko opravljal samo na osnovi vladarskega dekreta, kar pomeni, da je bil t. i. fiduciarni denar (fiat money, denar brez lastne vrednosti).
Na Kitajskem je bil najbolj razširjen okrog leta 1000, opustili pa so ga okrog leta 1500, ko se je po mongolskem zavzetju začel zaton takratne kitajske družbe. Torej za krize so krivi predvsem bankirji in človeški pohlep, ki pa obstaja v vseh sistemih.
Pokazal je odlomek filma They Live ameriškega mojstra grozljivk Johna Carpenterja. Odlomek je prikazoval moškega, ki je med smetmi našel čudna očala in ko si jih je nadel, je spregledal. Na reklamnih panojih ne stojijo več reklame, temveč subliminalna sporočila, s katerimi nas posiljuje današnja družba in nas vodi. Mislimo, da imamo resnično svobodno izbiro, toda v resnici imamo podzavestni ukaz! Dandanes vlada posplošeni hedonizem. Med vrsticami je vedno nek ukaz. Kot primer: za vsakega otroka v nedeljo popoldne. Ko je bil Žižek še otrok, mu je avtoritativen oče rekel/ukazal, da mora obiskati staro mamo. Ni bilo izbire! Zdaj pa permisivni oče reče otroku: »Daj, pojdi k stari mami, saj veš, kako te ima rada.« To je še hujše! Podzavestno reče torej otroku, ne le da mora iti, temveč da mora imeti staro mamo tudi rad. Sodobni šef naj bi bil eden izmed nas, vpraša te: »Ali si imel dober seks včeraj, ali si dobro ...?« Avtoriteta se maskira kot enakost. Šef je koordinator, upravljalec, prijatelj. 
